Narava in pokrajina (foto): Doberdob

3
1224

Ob pripravi tega prispevka sem se spomnil na pesem, ki jo običajno slišim na pokopališčih za Vse svete. Doberdob, slovenskih fantov grob. Pesem mi je bila od nekdaj všeč.

Vedno me je zanimalo, kako je ta nenavaden kraj pravzaprav izgledal. Ko je leta 1915 izbruhnila vojna z Italijo je Avstro-ogrska vojska zapustila Padsko ravnino in se umaknila do roba kraškega sveta. Doberdob ni pravzaprav čisto nič drugega, kot planota z višino kakih 150 metrov. Danes je to zaraščena planota, a pred sto leti je bila to gola kamnita pokrajina.

Italijanska vojska je poizkusila prodreti proti zahodu, avstrijska vojska jim to ni pustila. Rezultat so bili strahoviti boji, ki so trajali dve leti, dokler se Avstrija ni umaknila na Kras okoli Komna in nadaljevala z obrambo. Rezultati tega početja se vidijo v bližnjem Sredipolju (Redipuglia). V orjaškem grobišču leži 110.000 italijanskih vojakov in 14.000 avstrijskih.

Z vrha planote se vidi na Dobrdobsko jezero. To je nekakšno presihajoče jezero, kjer so ob sušah vidna le posamezna vodna očesa, ob deževjih pa voda poplavi dno celotne doline. Doberdob je še danes prevrtan z neskončnimi kavernami in jarki. Je nekakšen spomenik popolne norosti.

3 KOMENTARJI

  1. Zanima me, če je kakšen spomenik v Doberdobu, ki bi spominjal na velikanske žrtev slovenskih mladih fantov, ko so branili svoj dom in svoje domače?

    Po življenjsko etični logiki bi moral biti.

    Vendar še nisem opazil, da bi naš predsednik države pred spomenikom v Doberdobu polagal venec.

    • Ne, nobenega takšnega spomenika žal ni tam.
      V bližnjem Sredipolju (tudi na sliki)sem pred kratkim prisluhnil predavanju učiteljice otrokom na šolski ekskurziji: guerra sacra (sveta vojna), guerra grande (velika vojna), guerra gloriosa itd, itd. Z veseljem bi šel tja in jim povedal, da je bila to zahrbtna,izdajalska, napadalna, pridobitniška vojna – pa saj ne bi ničesar razumeli.
      Z Italijani je podobno kot s Srbi – krasni, prijateljski, čuteči ljudje, ko se pogovarjaš o lepoti narave, umetnosti, zlasti pa o hrani; kakor hitro pa gre za polpreteklo zgodovino in politiko – beži od njih in njihove indoktrinacije!

  2. Žalostno, da ni nobenega spomenika.

    Še bolj žalostno pa je, da tega ne obžalujejo tisti, ki so na državni ravni odgovorni za takšne pomnike.

    Čestitam, Kapodistrias, za odličen komentar.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite