Pravzaprav sploh ni jezero, pač pa bruhalnik vokliškega tipa. Na planotah južno od Idrije padavinske vode pronicajo v zemeljske globine. Več sto metrov od gladine jezer se vode zbero in skozi dovodno cev dvigajo proti površini. Čisto na vrhu dobe obliko nekakšnega jezera. Nekako divjega. V času velikih padavin se od silnega pritiska pritekajoče vode iz sifona naredi nekaj deset centimetrov velika kupola. Od tod jezeru ime. Vode po najkrajši slovenski reki, 55 metrov dolgi Jezernici, odtekajo v bližnjo jezero.
Kot zanimivost: če na drugi strani, na Hleviški planoti slučajno pride do močnih padavin, vode Idrijce hitro narastejo, tok Jezernice se obrne in narasle vode rinejo v Divje jezero.
Krasna stvar. Zapeljemo se torej v Idrijo, proti Podroteji in nato ob Idrijci navzgor. Potem pa petnajst minut sprehoda v urejeno krajino.
