Narava in pokrajina (foto): Dinozavrove stopinje

0
143

Janez Mihovec – Dinozavrove stopinje

Izgubljeni v širjavah idrijskega hribovja najdemo redkost vseh redkosti: ohranjene dinozavrove stopinje

Postavimo se nazaj v preteklost. Kar 70 do 80 milijonov nazaj bo treba in takrat je naša dežela izgledala nekoliko drugače. Nobenih gora in širnih planot, ki jih poznamo danes. Ležala je na robu nekdanjega tropskega morja. Ljudi ni bilo še nikjer. Zemlji so vladali drugi: dinozavri. V pozni kredi se je že bližal čas njihovega izumrtja. Naš dinozaver je bil dvonožen, približne velikosti današnjega noja. Hodil je po obali današnjega morja in za sabo v blatu puščal svoje sledi. Ne ve se od kod je prišel in kam ga je gnala pot. Vendar je pustil spomin nase. Zgodilo se je nekaj neverjetnega, pravi  pravcati čudež.

Sledi so se strdile in žgale na vročem soncu. Potem pa je naenkrat prišlo do neurja in te sledi so prekrili nanosi. Ti so bili iz drugega materiala, tako da ni prišlo do popolnega stika. V milijonih in milijonih letih se je nekdanje obalno blato spremenilo v apnenec ter zaradi pritiska kamnin dvignilo na današnjo višino 800 metrov nad morjem. Milijoni let erozije je odneslo nanose, in stopinje so spet prišle na plano. Pokazala se je apnenčasta plošča  na kateri se razločno vidi odtise 5 korakov v trdnem apnencu.

Da najdemo to čudo narave je potrebno kar nekaj spretnosti. V Godoviču, na poti iz Logatca proti Idriji je treba zaviti ostro na desno in se zapeljati po dolini proti Medvedjemu brdu. Približno 3 kilometre gre tako potem pa pridemo do kmetije Ravenček. Najbolje je povprašati, saj je nekaj sto metrov naprej nekakšno sedlo, kjer v levo zavije makadamska cesta. Sedaj gre že laže. Pri drugi kmetiji se ustavimo in povprašamo prijaznega gospodarja. Ves zadovoljen, da je takšna znamenitost na njegovem svetu je vedno pripravljen za razlago in nasvet. Popelje nas dobrih sto metrov proč in tu najdemo kakih 8 metrov dolgo in tri metre kamnito ploščo.

Stopinj je bilo nekdaj več. Spredaj in zadaj se niso ohranil, na sredini pa jih je nekaj še ostalo. Prvi občutek je, kot da bi gledali sledi, ki jih je za sabo pustila za sabo velika raca. Petnajst centimetrov imajo v premeru in ko z roko sežemo vanje se zavemo minulih časov in nekdanjih gospodarjev sveta.

 

 

Prijava

Za komentiranje se prijavite