Namesto sv. Miklavža duhovi, ki čarajo

7
1089

Danes goduje sv. Miklavž, škof, ki je s svojimi dobrimi deli spodbudil kristjane po vsem svetu, da sledijo njegovemu svetlemu zgledu. God sv. Miklavža je sicer čas, ko je »svet po predkrščanskem izročilu odprt dobremu in slabem. Duhovi naj bi bili v tem času še posebno dejavni, uspešno naj bi bilo mogoče napovedovati prihodnost in jo s čarom spremeniti.« Vsaj tako preberemo v uvodu članka Slovenske tiskovne agencije (STA), ki so ga objavili na predvečer godu med otroki tako priljubljenega svetnika.

Takoj za temi uvodnimi besedami lahko še preberete, da se pod šegami s krščansko vsebino skrivajo starejše plasti. Kot da kdorkoli izmed nas začetek decembra in god sv. Miklavža povezuje z nekimi predkrščanskimi plastmi. Resnici na ljubo so nam ta »izročila«, kot jih poimenuje STA, popolnoma tuja in niso del našega zgodovinskega spomina. Logično, da so imeli ljudje, ki so tu živeli pred prihodom krščanstva, nekakšne svoje navade, saj vsaka skupnost razvije svoje rituale, toda ta »izročila« so za našo narodno identiteto popolnoma nebistvena. Še pred nekaj leti zanje, razen nekaj posameznikov, ki so se s tem morda strokovno ali ljubiteljsko ukvarjali, nihče ni niti vedel. Zdaj pa nenadoma pri nobenem večjem krščanskem prazniku, pa naj bo to božič, velika noč, ali pa začetek adventnega časa in z njim povezano pričakovanje prihoda dobrega moža, ne pozabijo dodati, da gre pravzaprav za nekaj starejšega, kar pa je krščanstvo »ugrabilo« oziroma na silo napolnilo s svojo vsebino.

Tisti, ki poznajo zgodovino našega naroda in zgodovino krščanske Evrope, seveda vedo, da gre pri takih zatrjevanjih predvsem za manipulacijo in zlorabo zgodovinskih dejstev. Mimogrede, v zgoraj omenjenem prispevku STA, po njem pa potem povzema tudi RTV SLO, še izvemo, da smo na Slovenskem sv. Miklavža praznovali do druge svetovne vojne, po vojni pa je »taka oblika miklavževanja zamrla, saj je vlogo sv. Miklavža kot decembrskega obdarovalca na javnih mestih nadomestil dedek Mraz«. Nič ni zamrla, povojna oblast je javno praznovanje sv. Miklavža prepovedala ter iz Sovjetske zveze uvozila in zelo agresivno (nasilno) vpeljala Dedka Mraza, ki je bil ljudem popolnoma tuj. Seveda so se ga postopno navadili, saj je bil prisoten povsod; na šolah, v organizacijah, tovarnah, na ulicah. Da bi ga ljudje le sprejeli, je ta mož s sivo brado še radodarno zastonj delil darila. V resnici niso bila zastonj, saj jih je oblast kupovala z davkoplačevalskim denarjem (oziroma prispevki), toda pomembno je bilo, da se je zdelo, da so zastonj. In za brezplačne (četudi je v resnici cena zelo visoka) stvari se ljudje radi kaj hitro prodajo.

Zadnja leta res spremljamo pospešeno razkristjanjevanje našega prostora. Vsem krščanskim praznikom in krščanski tradiciji, ki so jo skozi stoletja izoblikovali naši predniki ter jo prenašali iz roda v rod, odtegujejo versko vsebino. Vse, kar spominja na krščanstvo – če smo popolnoma iskreni, na katolištvo – je treba uničiti, izkriviti ali napolniti s pogansko vsebino. V tem duhu smo lahko včeraj zvečer na ljubljanskih ulicah spremljali moža, ki je prav malo spominjal na svetega moža iz 4. stoletja. Po slikah sodeč je bil bolj mešanica dedka Mraza in božička in morda le kanček sv. Miklavža. Zaman ste iskali križ na njegovi mitri (pokrivalu škofov). Nobenega simbola, ki bi ga povezal s krščansko vsebino. Le eden od dobrih mož, ki je pač v tem norem decembru prišel mimo. Tudi v medijskih objavah je marsikje izgubil naziv »sveti« in postal samo še Miklavž. Škoda, da mu niso spremenili še imena. Tako bi vsaj jasno pokazali, da nočejo imeti nobenega opravka z možem s krščanskim pedigrejem. Mimogrede, čudim se, da se še niso oglasili zagovorniki teorije spola in razne feministke in niso protestirali, ker je sv. Miklavž »samo« moški.

Preganjanje in izrinjanje ne le krščanskih simbolov, temveč tudi krščanskih vsebin iz našega prostora postaja vedno bolj javno, vedno bolj frontalno. V tem kontekstu lahko razumemo prijavo blagoslova prostorov podružnične šole na Polici ob začetku šolskega leta Inšpektoratu RS za šolstvo in šport s strani ministrice za izobraževanje ali izigravanje odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javni program, s strani koalicije. Za tiste, ki še ne veste – inšpektorat je ugotovil, da pri blagoslovu šole ni šlo za kršitev zakona. To omenjam zato, ker se verjetno naši osrednji mediji, ki pogosto trpijo za pomanjkanjem objektivnosti in pluralnosti, o tem ne bodo razpisali tako na široko in dolgo, kot so to storili ob blagoslovu. Sedaj nam ne preostane drugega, da počakamo še na ustanovno sodišče, da ponovno ugotovi, da so rešitve koalicije, povezane s financiranjem zasebnih osnovnih šol z javnim programom, diskriminatorne do otrok. No, da ne bo izgledalo, da je samo pri nas tako hudo. V Franciji je sodišče naložilo mestu v Bretaniji odstranitev križa s spomenika sv. Janeza Pavla II; v Belgiji so podružnice Rdečega križa dobile napotilo, da naj umaknejo vse križe, da bo tako organizacija izgledala bolj sekularizirano; v Bruslju so božični sejem preimenovali v sejem zimskih radosti.  In še in še bi lahko naštevali.

Da, svet okoli nas se spreminja. Ne bom presenečena, če bom doživela trenutek, ko se bomo kristjani morali ponovno umakniti v katakombe, da bomo zaščitili lastna življenja. Do takrat pa bom z največjim veseljem praznovala god sv. Miklavž! Moža, ki je resnično živel in je s dobrimi deli, ki jih je delal, odličen vzgled tudi za današnji čas!

Foto: Kamnik.info

7 KOMENTARJI

  1. Hvala avtorici za ta tekst ! Poskuša zaustaviti poneumljanje ljudi in že precej poneumljenim, ki so prišli na tega “Miklavža” v najlepšem mestu na svetu, povedati kako se norčujejo iz njih.
    Pa je to poskus brez možnosti za uspeh….Pokvarjenci in piškotarji dobivajo velikanske denarje, da uničujejo vse kar je slovensko in krščansko oz. katoliško. Ljudje drvijo za njimi in so zelo zadovoljni, da so doživeli nov cirkus, od nedela in duhovne praznine jim je dolgčas in vse prav pride. Da se “družijo in koga srečajo”…. No, sicer pa je tako. Takorekoč vsaka župnija pripravi prihod sv.Miklavža med otroke in nikomur ni treba hoditi na jankovićeve predstave.
    Kdor je šel, je pač poneumljen in bo tak tudi ostal.
    Pravi Miklavž pa je vedno bil in bo vedno ostal le tisti, ki pride k našim družinam !
    Sam se ne spomnim nobenih miklavževanj v domači cerkvi, ker je režim preganjal cerkev na vse mogoče načine. Miklavž je darila nosil doma, po družinah ! In ti spomini so lepi in živi ! V bežnem spominu pa imam nek Miklavžev sprevod po Ljubljani še iz 50.tih let, ki pa niti slučajno ni bil popačen do skrajnosti….kasneje ga ni bilo več !
    Mnogi slovenski otroci so se sinoči ali se bodo danes razveselili Miklavža po svojih domovih ! In pri babicah in dedkih…
    Tudi mene čaka kar nekaj “priprav” za popoldanski prihod sv.Miklavža ….To je edini pravi Miklavž. In tega nihče ne bo uničil z maškaradami.

  2. ustranovno… ustavno sodišče.
    Primerjava, da je tudi drugod tako, je slaba tolažba. Zelo slaba. Demoralizirana.
    Brez tega pa je članek zelo dober in bi ga lahko poslali na več koncev, od predsednika države, naprej. Morda bi lahko izpustili tudi sramotno prepoved miklavževanja v prejšnjem režimu, ker jo je najbrž težko dokazati. In ker se proti temu ni nihče boril…
    Potem bi bilo pismo, po mojem mnenju, zelo tehtno.

  3. No, ko so v Kopru prejšnji petek teden dni pozneje kot včasih (verjetno so počastili 29. november) pa še en teden prezgodaj prižgali lučke, so tudi uradno objavili novoletno okrasitev – Bog ne daj božično! Pa tudi turistične agencije zavajajoče vabijo npr. v novoletno okrašeni Dunaj na silvestrovanje. Naj ne bodo razočarani, ko bodo zvedeli, da tam vso to umetno bleščavo pospravijo takoj po Božiču.
    Miklavževanje sodi v družine in ne na javne prostore, kjer se običajno zgodi še en brezvezni “performans”. Adventna okrasitev je vsekakor nekaj lepega, če ni vsiljiva, neokusna, lažno razkošna in potratna, kakršna zadnje čase prevladuje po slovenskih mestih in tudi že po vaseh. Očitno postaja stimulator za izpraznjene duše. In magnet za privabljanje kupcev v trgovske centre. Kako drugačna, subtilna in manj potratna je okrasitev po avstrijskih in bavarskih mestih!

    • Ja, tako je. Toda Slovenci ki veliko hodijo “po svetu” nič ali malo opazijo, no, večina.
      Če gre butelj po svetu butelj pride tudi nazaj…
      Božično ali novoletno, kdo pa to sploh zna razločevati ? Vse je “veseli december”…
      Ja, Avstrija in Bavarska, vsekakor. Pa tudi evropsko poznani Advent v Zagrebu, hrvaška mesta…niso brez duše kot je tukaj.

  4. Zelo dober prispevek, ki je vreden večkratnega branja!
    Dodal bi samo to, da je vseeno neka velika podobnost med krščanstvom in predkrščanskim obdobjem v primerjavi z moderno slovensko dobo. Za kristjane in ljudi pred sprejetjem krščanstva je značilna trditev: “Nekaj je”, medtem ko je za slovenski komunistični modernizem značilna izjavlja: “Ničesar ni”.

    • No, nekateri modri misleci trdijo, da nič ne obstaja. Čim nekaj označimo za nič, potem to že več ni nič.

      Torej velja, da vedno nekaj obstaja. Tako obstaja komunistični bog, za katerega je značilno, da ljudje jutri slabše živijo kot včeraj. Ta značilnost je lastnost vseh bogov razen enega in ta je Bog. Zahodna civilizacije je verovala v Boga in postala najbolj napredna. Kot dokaz vam ponujam pojav prebežnikov iz muslimanskih dežel v EU. Ker se je v EU živelo jutri bolje kot včeraj.

      Na žalost pišem v preteklem času. Ker smo EU staroselci spodili Boga in privleki razno razne bogove. Je še čas, da se spreobrnemo?

  5. Tako Miklavža kot Božič,Veliko noč in druge krščanske praznične svete dneve smo primerno in z resnično vero praznovali in se jih spominjali celo v trdem socializmu in se jih bomo še naprej kljub pritiskom poganskega ateizma.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite