Namesto sv. Miklavža duhovi, ki čarajo

Danes goduje sv. Miklavž, škof, ki je s svojimi dobrimi deli spodbudil kristjane po vsem svetu, da sledijo njegovemu svetlemu zgledu. God sv. Miklavža je sicer čas, ko je »svet po predkrščanskem izročilu odprt dobremu in slabem. Duhovi naj bi bili v tem času še posebno dejavni, uspešno naj bi bilo mogoče napovedovati prihodnost in jo s čarom spremeniti.« Vsaj tako preberemo v uvodu članka Slovenske tiskovne agencije (STA), ki so ga objavili na predvečer godu med otroki tako priljubljenega svetnika.

Takoj za temi uvodnimi besedami lahko še preberete, da se pod šegami s krščansko vsebino skrivajo starejše plasti. Kot da kdorkoli izmed nas začetek decembra in god sv. Miklavža povezuje z nekimi predkrščanskimi plastmi. Resnici na ljubo so nam ta »izročila«, kot jih poimenuje STA, popolnoma tuja in niso del našega zgodovinskega spomina. Logično, da so imeli ljudje, ki so tu živeli pred prihodom krščanstva, nekakšne svoje navade, saj vsaka skupnost razvije svoje rituale, toda ta »izročila« so za našo narodno identiteto popolnoma nebistvena. Še pred nekaj leti zanje, razen nekaj posameznikov, ki so se s tem morda strokovno ali ljubiteljsko ukvarjali, nihče ni niti vedel. Zdaj pa nenadoma pri nobenem večjem krščanskem prazniku, pa naj bo to božič, velika noč, ali pa začetek adventnega časa in z njim povezano pričakovanje prihoda dobrega moža, ne pozabijo dodati, da gre pravzaprav za nekaj starejšega, kar pa je krščanstvo »ugrabilo« oziroma na silo napolnilo s svojo vsebino.

Tisti, ki poznajo zgodovino našega naroda in zgodovino krščanske Evrope, seveda vedo, da gre pri takih zatrjevanjih predvsem za manipulacijo in zlorabo zgodovinskih dejstev. Mimogrede, v zgoraj omenjenem prispevku STA, po njem pa potem povzema tudi RTV SLO, še izvemo, da smo na Slovenskem sv. Miklavža praznovali do druge svetovne vojne, po vojni pa je »taka oblika miklavževanja zamrla, saj je vlogo sv. Miklavža kot decembrskega obdarovalca na javnih mestih nadomestil dedek Mraz«. Nič ni zamrla, povojna oblast je javno praznovanje sv. Miklavža prepovedala ter iz Sovjetske zveze uvozila in zelo agresivno (nasilno) vpeljala Dedka Mraza, ki je bil ljudem popolnoma tuj. Seveda so se ga postopno navadili, saj je bil prisoten povsod; na šolah, v organizacijah, tovarnah, na ulicah. Da bi ga ljudje le sprejeli, je ta mož s sivo brado še radodarno zastonj delil darila. V resnici niso bila zastonj, saj jih je oblast kupovala z davkoplačevalskim denarjem (oziroma prispevki), toda pomembno je bilo, da se je zdelo, da so zastonj. In za brezplačne (četudi je v resnici cena zelo visoka) stvari se ljudje radi kaj hitro prodajo.

Zadnja leta res spremljamo pospešeno razkristjanjevanje našega prostora. Vsem krščanskim praznikom in krščanski tradiciji, ki so jo skozi stoletja izoblikovali naši predniki ter jo prenašali iz roda v rod, odtegujejo versko vsebino. Vse, kar spominja na krščanstvo – če smo popolnoma iskreni, na katolištvo – je treba uničiti, izkriviti ali napolniti s pogansko vsebino. V tem duhu smo lahko včeraj zvečer na ljubljanskih ulicah spremljali moža, ki je prav malo spominjal na svetega moža iz 4. stoletja. Po slikah sodeč je bil bolj mešanica dedka Mraza in božička in morda le kanček sv. Miklavža. Zaman ste iskali križ na njegovi mitri (pokrivalu škofov). Nobenega simbola, ki bi ga povezal s krščansko vsebino. Le eden od dobrih mož, ki je pač v tem norem decembru prišel mimo. Tudi v medijskih objavah je marsikje izgubil naziv »sveti« in postal samo še Miklavž. Škoda, da mu niso spremenili še imena. Tako bi vsaj jasno pokazali, da nočejo imeti nobenega opravka z možem s krščanskim pedigrejem. Mimogrede, čudim se, da se še niso oglasili zagovorniki teorije spola in razne feministke in niso protestirali, ker je sv. Miklavž »samo« moški.

Preganjanje in izrinjanje ne le krščanskih simbolov, temveč tudi krščanskih vsebin iz našega prostora postaja vedno bolj javno, vedno bolj frontalno. V tem kontekstu lahko razumemo prijavo blagoslova prostorov podružnične šole na Polici ob začetku šolskega leta Inšpektoratu RS za šolstvo in šport s strani ministrice za izobraževanje ali izigravanje odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javni program, s strani koalicije. Za tiste, ki še ne veste – inšpektorat je ugotovil, da pri blagoslovu šole ni šlo za kršitev zakona. To omenjam zato, ker se verjetno naši osrednji mediji, ki pogosto trpijo za pomanjkanjem objektivnosti in pluralnosti, o tem ne bodo razpisali tako na široko in dolgo, kot so to storili ob blagoslovu. Sedaj nam ne preostane drugega, da počakamo še na ustanovno sodišče, da ponovno ugotovi, da so rešitve koalicije, povezane s financiranjem zasebnih osnovnih šol z javnim programom, diskriminatorne do otrok. No, da ne bo izgledalo, da je samo pri nas tako hudo. V Franciji je sodišče naložilo mestu v Bretaniji odstranitev križa s spomenika sv. Janeza Pavla II; v Belgiji so podružnice Rdečega križa dobile napotilo, da naj umaknejo vse križe, da bo tako organizacija izgledala bolj sekularizirano; v Bruslju so božični sejem preimenovali v sejem zimskih radosti.  In še in še bi lahko naštevali.

Da, svet okoli nas se spreminja. Ne bom presenečena, če bom doživela trenutek, ko se bomo kristjani morali ponovno umakniti v katakombe, da bomo zaščitili lastna življenja. Do takrat pa bom z največjim veseljem praznovala god sv. Miklavž! Moža, ki je resnično živel in je s dobrimi deli, ki jih je delal, odličen vzgled tudi za današnji čas!

Foto: Kamnik.info