Nam je putka ukradena, v Kamniku oskubljena, v Ljubljani pa pohrustana

9
http://www.matkurja.com
http://www.matkurja.com

Hvala bogu je pred nami volilno leto, ki prinaša priložnost za nov začetek. Ob volitvah leta 1861 je Slomšek pozval Slovence, naj temeljito premislijo, koga bodo volili. Posvaril je pred tistimi, ki veliko obljubljajo, in zaključil: »Kakor si boste postlali, tako pa boste ležali.«

Naziv »Slovenec leta 2017« bi si zaslužil dr. Milko Nović. Vrhunski znanstvenik, ki je žrtev vrhunsko pripravljene zarote, že skoraj 3 leta biva v zaporu in tam v težkih razmerah ostaja mentalno zdrav. Kar je v tej nori državi velik dosežek. Mednarodna opazovalka za človekove pravice Michelle Laura Kling se je po Novićevi obsodbi v tednu pred božičem  zgrozila in izjavila, da česa takšnega še ni videla v nobeni drugi državi.

Političnih realistov sodni razplet seveda ni začudil. Sodna veja oblasti je bila v Socialistični republiki Sloveniji zelo skrbno izbrana in nadzirana. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič mi je povedal za direktivo, da ob preverjanju družinskega debla sodnikov naj ne bi zadoščalo le članstvo v ZKS, ampak v Udbi – tajni politični policiji, ki so jo imenovali »udarna pest Partije«. Ta je komunistom omogočala totalitarni nadzor nad državljani, likvidiranje opozicije in discipliniranje partijskih članov, podrejanje gospodarstva in pranje denarja, slabitev cerkvenih struktur in seveda selekcioniranje in kontroliranje vodilnih v državnih podjetjih, sindikatih,  na sodiščih … Ker na Slovenskem v začetku 90-ih ni bila izvedena lustracija, so se mnogi stari kadri, predvsem pa njihove medsebojne zveze in prakse delovanja ohranile.

Spremenila pa so se imena. Iz edine dovoljene komunistične stranke Zveze komunistov je nastala SDP, preimenovana v ZLSD, danes SD. Iz partijskega podmladka (ZSMS) pa je ob demokratizaciji nastala LDS, ki je množično kolobarila v Zares, nato v Pozitivno Slovenijo, pa v SMC in delno v Levico. Če gre osel samo enkrat na led, za slovensko volilno telo to očitno ne velja. Muhe iz SMC, če se izrazim v kitajskem političnem žargonu, že prehajajo h kamniškemu tigru. Upam, da ne bomo kmalu prepevali malo prirejene otroške ljudske pesmi: »….nam je putka ukradena, v Kamniku oskubljena, v Ljubljani pa pohrustana.«

Politična nekultura danes zaseva kot rak na področje gospodarstva, prava, umetnosti, znanosti in druge civilizacijske nivoje. Tudi na verski nivo. Porast kristjanofobije se je pokazal ob nedavnem poizkusu spreminjanja ustave. Morda so ob teh dogodkih nekateri teologi, ki jim je blizu krščanski socializem, pa teologija osvoboditve in dialoškost s komunizmom, končno le doumeli, da je v jedru žilave in prilagodljive komunistične ideologije čisto sovraštvo, hudobija, Zlo. Veliki ruski misleci in literati (Mandelstam, Bulgakov, Solženicin) so v njenem jedru prepoznali samega hudiča.

Slovenija bi potrebovala intenzivno zdravljenje na skoraj vseh ravneh. Hvala Bogu je pred nami volilno leto, ki prinaša priložnost za nov začetek. Ob volitvah leta 1861 je Slomšek pozval Slovence, naj temeljito premislijo, koga bodo volili. Posvaril je pred tistimi, ki veliko obljubljajo in zaključil: »Kakor si boste postlali, tako pa boste ležali.«

9 KOMENTARJI

  1. Tako je! Škodljivemu bobu je treba reči škodljivi bob.

    Pa ne le enkrat. Vse dokler škodljivi bob ne bo prepoznan pri znatni večini volivcev, da se bodo trezno odločali.

  2. G. mag . Jurij Pavel Emeršič pravite: »Političnih realistov sodni razplet seveda ni začudil. Sodna veja oblasti je bila v Socialistični republiki Sloveniji zelo skrbno izbrana in nadzirana.«
    To je bila praksa vseh totalitarnih enoumnih režimov, saj je sodstvo služilo režimu. Sedaj pa smo že 25 let v RS in v demokraciji. Pravosodje ni in ne odigra svoje vloge v graditvi pravične družbe in ima upravičeno zelo nizko oceno.
    Slovenci smo v zadnjih sedemdesetih letih očitno izgubili že večino občutka za čast in spodobnost. Zato “naša hiša” ostaja razdeljena, narod pa obsojen na večno slepoto, ki rojeva zgolj sovraštvo, jezo in gnus«, nedavno berem. Primerov, ki kažejo izgubo občutka za etiko, čast, spodobnost in odgovornost, je veliko, tudi v pravosodju.
    Redki so pravniki oz. odvetniki, ki apelirajo »Sodstvo je zrelo za remont«, kot je podano v tem članku: http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/57d94468c5777/sodstvo-je-zrelo-za-remont
    Umestno je vprašanje, kako lahko tisti, ki za svoje odločitve ne odgovarjajo, odločajo o odgovornosti drugih ljudi?
    V našem sodnem sistemu so profesionalni sodniki s trajnim mandatom. Sodijo pa tudi sodniki porotniki, ki imajo petletni in obnovljivi mandat ter enake pristojnosti odločanja kot predsednik senata. Ta dejstva se v praksi močno zanemarja. To zanemarjata politika in zainteresirana javnost.
    Splošno pravilo, ki pa še danes velja v zakonu, je, da se za kazniva dejanja s predpisano kaznijo 15 let zapora ali strožjo sodi v senatu petih sodnikov, torej dveh, za katera je to poklic, in treh sodnikov porotnikov. Za lažja kazniva dejanja pa v senatu treh sodnikov, torej enega poklicnega in dveh laičnih sodnikov porotnikov. Sodniki porotniki torej lahko preglasujejo poklicne sodniki, kar je izredna pristojnost, moč in odgovornost. Potencial in zamenljivost sodnikov porotnikov torej obstaja, a v praksi očitno ne deluje, se ga ne uporablja. Ali se to zakonsko pravilo redno uporablja? Kako je bilo pri sojenju Milku Noviču? Kdo so bili sodniki porotniki? Kako so glasovali? So sodniki porotniki le kimavci in figov list sodnega senata, se skorja nihče ne vpraša. Nezaslišano je, da nobena politika, tudi desna ne, tega potenciala sodnikov porotnikov ne zazna in zakonsko ne dopolni vloge sodnikov porotnikov in način njihovega izbora, kjer se prične problem kvalitete sodnikov porotnikov. Kako izbor poteka je razvidno iz tega zapisnika ribniškega občinskega sveta, kjer ima SDS največ svetnikov, kadrovsko komisijo vodi Jože Tanko, SDS, poslanec DZ RS, župan pa je Jože levstek, tudi SDS. Kot je zapisniku vidno, je občina predlagala v imenovanje tri kandidate, vsi trije smo bilo imenovani za sodnike porotnike, vsi trije smo desne politične opredelitve.
    http://www.ribnica.si/wp-content/uploads/2015/12/1-2-zapisnik-1-dopisne-seje-os-9-12-10-12-20151.pdf
    Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan govori o sodnikih oziroma o sodnikih porotnikih, in sicer v prispevku Vloga sodnika porotnika se zmanjšuje, ne pa tudi pomen (Siol.net, 21. avgusta 2016). V njem navede resne pomanjkljivosti in pove osebno mnenje, da je sistem porotnikov nekoliko preživet. Vlada pa ima drugačno mnenje. V odgovoru vlade v zvezi z odstopi s položaja sodnikov porotnikov, gre za primer odstopa porotnika Franca Mihiča, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na 124. redni seji dne 2. marca 2017, je navedeno: »Veljavna zakonodaja sodnikom porotnikom daje velik pomen in težo, saj enakopravno s predsednikom senata odločajo tako o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih.« Moje izkušnje kot sodnika porotnika so podobne kot jih navaja predsednik sodišča Marjan Pogačnik. Zato sem odstopil, ko sem ugotovil, da nisem bil zadosti podučen o pristojnostih in načinu dela sodnikov porotnikov ter ne morem več opravljati te odgovorne funkcije sodnika porotnika na način in v razmerah, kot sem jih doživel na okrožnem sodišču v Ljubljani na obravnavah.
    O tem več v članku: http://www.ribnica.si/wp-content/uploads/2015/12/1-2-zapisnik-1-dopisne-seje-os-9-12-10-12-20151.pdf

    Sodnike porotnike na okrožnih sodiščih imenuje predsednik višjega sodišča na območju okrožnega sodišča na predlog občine ali interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju okrožnega sodišča. Mandat sodnikov porotnikov traja pet let. Trenutni mandat se izteče januarja 2021.
    Dokler bo sodstvo delovalo s sodniki porotniki, ki imajo enake pristojnosti kot predsednik senata, je nujno treba zaostriti oziroma natančneje opredeliti pogoje za kandidate sodnike porotnike ter način imenovanja oziroma način njihove izvolitve in ponovne izvolitve na volitvah. To vendar terjata njihova velika pristojnost in temu ustrezna odgovornost. Sicer bodo sodniki porotniki pogosto odveč, farsa sodstva, figov list sodnega senata.
    Državljani pričakujejo dvig kakovosti dela sodstva, tožilstva in policije, saj ti delujejo v imenu ljudstva in za račun ljudstva. Kdo vse to vidi in nič ne ukrene? Politiki, politične stranke, vlada!
    https://www.dnevnik.si/1042770060/mnenja/odprta-stran/sodniki-so-pomembnejsi-kot-politiki-sodniki-porotniki-tudi

    • “Sedaj pa smo že 25 let v RS in v demokraciji.”

      Ja! Bo držalo! Saj morava vendar paziti, kaj rečeva, ker je svoboda!

  3. Kamniška putka večkrat prileti na Magistrat. Prvič je priletela že takoj po romarskem pohodu stricev in tet na Magistrat. Takrat je prišla samo po lokalni blagoslov. Tokrat bojo piškota izrabili in izpljunili.

  4. Dannes je bil ta članek prebran kot komentar na radiu Ognjišče.

    Mag. Jurij Pavel Emeršič pravite:«Politična nekultura danes zaseva kot rak na področje gospodarstva, prava, umetnosti, znanosti in druge civilizacijske nivoje. Tudi na verski nivo. Porast kristjanofobije se je pokazal ob nedavnem poizkusu spreminjanja ustave. Morda so ob teh dogodkih nekateri teologi, ki jim je blizu krščanski socializem, pa teologija osvoboditve in dialoškost s komunizmom, končno le doumeli, da je v jedru žilave in prilagodljive komunistične ideologije čisto sovraštvo, hudobija, Zlo.«
    Kaj storiti? Pravite, kaj vse zaseva »politična nekultura«, a kaj potem počne »politična kultura«?
    Saj menda obstoja?
    Pravite, da bodo tisti, ki jim je blizu dialoškost, le doumeli, da je v jedru žilave in prilagodljive komunistične ideologije čisto sovraštvo, hudobija, Zlo. Koliko in kje je v Sloveniji še komunistična ideologija, ki da je čisto sovraštvo, hudobija, ZLO?
    Ali vaša ugotovitev o prisotnem sovraštvu, hudobiji in ZLU ustreza demokratični politični kulturi, ki je pluralna, tolerantna do različnih mnenj, v njej nenehno poteka dialog, kar je bistvo demokracije, da ne govorim o krščanski zapovedi ljubezni in o odpuščanju?
    Kaj je katoliška in demokratična metoda delovanja zoper sovraštvo, hudobijo, zoper Zlo?
    P. Branko Cestnik, klarentinski pater, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi, pa pravi: »Evropejci nismo predelali teme zla v povezavi z Bogom. Slovenska levica je preveč obrnjena v preteklost, Cerkev pa preveč demonizira levičarstvo, zato ni dialoga«

    Dr. Ivan J. Štuhec, profesor moralne teologije pravi:« »Nekoliko velja vse do danes, da znotraj Cerkve ne znamo voditi dialoga, to je problem slovenske družbe v celoti. Mi nimamo kulture dialoga! Imamo pa kulturo poslušnosti in agresivnega, čustvenega odzivanja.«
    REPORTER ŠT. 42; 21. Oktober 2013; stran 28

    »Katoliška Cerkev zagovarja popolnoma jasno stališče, da je v pristojnosti politike delo za pravično družbo in da je pristojnost Cerkve, da pri tem sodeluje kot vsaka druga oblika civilne družbe na svoj posebni način. Svojo dodano družbeno vrednost pa vidi v krepitvi duha solidarnosti, požrtvovalnosti, zastonjskosti, nekoristoljubnosti in preseganja družbene sebičnosti.
    Kristjan v politiki se je tako dolžan ukvarjati z razvijanjem pravičnosti in neprestanim izpopolnjevanjem družbenega in gospodarskega sistema ter vseh podsistemov. To počne predvsem s pametjo in ne z vero. Temeljna vrednota, ki ga vodi in zavezuje, je tako iskanje pravičnih rešitev za čim večje število ljudi. Samo tako se lahko krščanska politika uveljavi in preživi. Vse drugo s krščanstvom in krščanskimi vrednotami nima veliko zveze, zato ima tudi sklicevanje nanje ob nepravem času nasprotni učinek.
    Če kristjanom v politiki uspe na področju zakonodaje izboriti pravičnejše zakone, ki pravičneje razdeljujejo dobrine med ljudi, ki v večji meri dajejo vsem ljudem enake možnosti in bolje urejajo odnose med državljani, bo takšna politika imela ne samo dovolj močno stranko, ampak tudi dovolj veliko volilno telo, ki jo bo podpiralo«, pravi še dr. Štuhec
    Odgovornost Cerkve, DRUŽINA, 12.10.2008
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/57-41-KristjaniVJavnosti-4

    »Odgovarja nam »loviti v kalnem«.
    Smo mojstri za neizrekanje tega, kar zares mislimo. To je skupna mentaliteta laikov in klerikov, ne nazadnje, skupna mentaliteta državljanov in politikov. S to mentaliteto, ki jo je pred sto leti Cankar imenoval, saj vemo, kako, smo soustvarili zdajšnjo krizo Cerkve in države. Naj ima stoletno podlago, premagati jo je moč! Prvi korak »terapije« je preprost: »Glej v oči in povej! Povej, kaj čutiš in misliš.
    Glej sogovorniku v oči. ”
    Pater Branko Cestnik
    http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/glej-v-oci-in-povej

    • Se kar strinjam s tistimi, ki pravijo da je v jedru omenjene ideologije zlo.
      V politiki pa, vsaj do sedaj, kolikor sem zaznala, se je poizkusalo vsakega ki se ni podredil vsaj v kompromisu z njo, odstraniti.
      V tem privzetem nacinu, tudi desnice zal, zmaguje negativna selekcija.
      Drugace bit ne more.

  5. Komentator Franc Mihič, se je z zgornjim argumentiranim in vsestranskim komentarjem, zelo potrudil.

Comments are closed.