Vprašanja in odgovori

1
Petek naj bo poseben dan v tednu, dela prost dan; dan, rezerviran za kolesarjenje Foto: Miro Majcen

Ljudje se radi naslonimo na mnenje večine, skorajda samoumevno potegnemo s tistim, ki je močnejši ali glasnejši. Nenavadno je, kako hitro se dandanes pustimo prepričati »javnemu mnenju«, ki ni nič drugega kakor umetno ustvarjeno soglasje o težjih vprašanjih naše sedanjosti. Kot z vsemi drugimi stvarmi, si mislim, je pač tako laže. Seveda, ko pa si tako človek prihrani mučno tehtanje, na katero stran že se bo postavil, za katere vrednote se bo potegoval in jih pred drugimi branil. Tako se ni treba pred vsemi izpostavljati niti pasti v nevarnost, da bi te zaradi lastnih stališč linčali ali javno osramotili; tako ni treba kaj dosti razmišljati in se ukvarjati z vprašanji, ki lahko obrnejo na glavo ustaljeno in umirjeno življenje.

Zato je tudi z našim krščanstvom tako: bolj ali manj je ustrojeno po družbi, ki nam ne narekuje samo, kaj naj oblačimo in katero glasbo naj poslušamo, ampak tudi, kako naj mislimo, za kaj naj se odločamo in kako naj živimo, da ne bomo nikogar motili – bolj ali manj po tistem, s čimer nas navduši v danem trenutku. Toda kjer si ne dovolimo več vprašanj in dvomov, tam tudi pravih odgovorov ni …

Pomembnost vprašanja

Zato Jezus svoje učence sprašuje. Mora spraševati, ker ni naloga dobrega vzgojitelja (ali oznanjevalca) dajati odgovore, ampak postavljati dobra vprašanja. Izzivati. Vznemirjati. Opozarjati na neravnine, kjer se zdi vse gladko. In to je dobro vprašanje, kdo da Jezus je. Kajti za tem vprašanjem nikakor ni iskanja laskajočih pridevnikov, da bi se Učenik počutil potrjenega s strani svojega poslušalstva. Gre bolj za vprašanje njihove kot pa Jezusove identitete, ker je pomembno, komu ti učenci sledijo, kdo je torej Jezus zanje: zdravilec, lider »naše« politične opcije, anarhist, upornik (z razlogom ali brez), priljubljeni pridigar. To preprosto pove, katere cilje v življenju učenci zasledujejo, katere stvari postavljajo na prva mesta. Ja, saj sledijo Jezusu, še bolj pa sledijo temu, kar Jezus predstavlja, in to je točno tisto, kar je zanje v življenju zares pomembno. Točno to, kar v življenju so. Zato to vprašanje. Zato vsa druga vprašanja. Da vemo, kam gremo.

Dialog

Po vprašanju udari Peter: »Ti si Kristus, Sin živega Boga« (Mt 16,16). Odgovor, ki ga v bistvu še ne razume najbolje, ki pa vendar začne dialog; to je pravi odgovor na Jezusova vprašanja: pogovarjati se z njim in tako odkrivati, kaj je v življenju prav in kaj narobe, kaj zasledovati in kaj opustiti. Saj stvari vendar niso enoznačne, kot niso enoznačne osebe, s katerimi živimo: žive so, »sinovi živega Boga«, ki jutri ne bo enak, kot je bil včeraj.

Vendar to razume samo nekdo, ki se ne izogne vprašanjem svojega vsakdanjika. Vprašanjem, ponavadi težkim kot le kaj, ki jih tako rad – menda iz ljubezni – dan za dnem postavlja Sin človekov …

1 komentar

Comments are closed.