V 90-tih let prej. stol. smo Slovenci od demokratične opozicije pričakovali, da bo pretrgala s totalitarnim sistemom slovenskih komunistov. To se ni nikoli ustrezno uresničilo, kar je razlog, da prokomunizem s stopnjevano neutemeljeno uporabo oblasti izpodbija temelje našega državnega reda. Nedokončana naloga demokratično opozicijo sili v povezovanje – v blok.
Zadnje desetletje se stopnjuje neutemeljena uporaba oblasti, katere rdeča nit je lahko prokomunizem. Nedvomen obstoj slednjega ponazarja rdeča zvezda na pro-komunističnih freskah iz konca 50. let prej. stol., ki se še danes nahajajo na t.i. Četrti steni nad vhodom v Veliko dvorano Državnega zbora Republike Slovenije.
Da gre za obdobje desetletnega stopnjevanja neutemeljene uporabe oblasti, ponazarja razvojna daljica z obdobnima točkama konsolidiranega bruto dolga države. Vrišemo jo od točke A. za leto 2008 v znesku 8275 milijonov evrov, kar pomeni 21,8 % BDP in jo rišemo do razvojne točke B. za leto 2016 v znesku 31730 milijonov evrov, kar pomeni 78,5 % BDP (Surs). Za zadnje, deseto, leto še ni revidiranega podatka, po podatku za konec 3. četrtletja 2017 pa je dolga 33285 milijonov evrov, kar pomeni 78,4 % BDP. To neutemeljeno stopnjevanje s strani oseb z javnimi pooblastili je močno oslabilo finančno sposobnost celotne države.
Pa ne delajmo se neumne
Nadaljnji vidik je desetletje sinergije protipravnih udarov v določeno politično stranko in njihovega izpostavljenega prvaka, ki mestoma kot osamelec zavrača gornji prokomunizem. Neutemeljena uporaba oblasti poteka s strani oseb z javnimi pooblastili, in sicer zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, ob podpori državnih medijev in odobravanju določenega dela volilne javnosti. Tudi to, poleg zadolževanja, ustvarja sinergijo, ki je oslabila celotno državo.
V sinergiji so od leta 2008 dalje prizadeli delovanje sodne veje oblasti – redne in ustavne, izvršilne veje, samoupravnih lokalnih skupnosti in zakonodajne veje oblasti. Čeprav se v napad zoper eno stranko, zloraba učinkuje na ostale osebe in njihove zadeve zaradi načela enakosti pred zakonom, s tem pa se učinkovito izpodbija celotno pravno državo. Zato, po desetih letih neutemeljenih uporab oblasti (vsem nam na očeh), dodatna potencirana kritika zoper prizadeto stranko ni sorazmerna. V tem predvolilnem trenutku ni najti kritičnega gradiva, ki bi bilo desetletju zlorab sorazmerno.
Pa ne delajmo se neumne.
Po napovedi »se bo tudi tokrat v predvolilni kampanji zlorabilo državo, bojda se bo poslalo finančno upravo pregledat sds marca oziroma nekaj tednov pred volitvami.« (Tomaž Štih, VV Faktor, 25. 1. 2018, 1. del, 13:22).
Temeljno nasproten državni red
Z zlorabami oblasti se teži k prejšnjemu režimu, ki je v temelju nasproten sedanjemu državnemu redu ter se slednjega izpodbija. Temeljno nasprotje je prvič, načelo pravne države, in drugič, pristno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V sedanji državni red je to nasprotje utemeljeno s tretjo uvodno izjavo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije z dne 25. 6. 1991, in sicer takole: »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice«.
Temeljno nasprotje s prokomunizmom je utemeljeno tudi v meddržavni red Sveta Evrope, katerega članica je Slovenija, in sicer z 2. stavkom 11. točke Resolucije 1481 (2006) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. 1. 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalnih komunističnih režimov, po katerem so vse nekdanje komunistične države, z izjemo Belorusije, sedaj članice, in sta varstvo človekovih pravic in pravne države temeljni vrednoti. Nadalje se s 13. točko vse komunistične in postkomunistične stranke v teh državah poziva, da revidirajo zgodovino komunizma in svojo lastno preteklost, da se jasno distancirajo od zločinov totalnih komunističnih režimov in da jih nedvoumno obsodijo. Z 8. točko pa si žrtve zločinov in njihove družine v državah zaslužijo naklonjenost, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje.
Navedeno je smiselno sumirano v ustavni odločbi z dne 15. 1. 1998 takole: »Zaradi bridkih zgodovinskih izkušenj slovenske družbe iz obdobja bivšega komunističnega totalitarnega sistema je v zgodovinsko poslanstvo slovenske ustave vgrajen tudi njen temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema.«
Naloga demokratične opozicije
Zato je temeljni cilj našega državnega reda preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema slovenskih prokomunistov. Tu je skupna točka povezovanja demokratične opozicije Slovenije.
Pojem »demokratična opozicija« poznamo iz časa ob prehajanju iz prejšnjega državnega režima koncem 80-tih in začetkom 90-tih let prej. stol. Tedaj so Slovenci od demokratične opozicije pričakovali, da bo uresničila dve temeljni nalogi:
- prvo: da ustvarijo samostojno in neodvisno državo, in
- drugo: da pretrgajo s totalitarnim sistemom slovenskih komunistov.
Prvo nalogo so uresničili. Druge naloge pa se ni nikoli ustrezno uresničilo in se ni pretrgalo popkovine z nekdanjim komunističnim sistemom. Danes je lahko to razlog, da prokomunizem s stopnjevano neutemeljeno uporabo oblasti izpodbija temelje našega državnega reda.
Predvolilni čas je. Devete volitve v Državni zbor Republike Slovenije bodo potekale, v primeru, da bodo redne, med 31. 5. in 17. 7. 2018, v nedeljo 18. 11. 2018 pa bodo redne lokalne volitve. Danes prvo navedene naloge ni več. Ostala je druga naloga. Nedokončana naloga demokratično opozicijo sili v povezovanje – v blok.
