Starostniki in mladostniki so največje žrtve naše gospodarske in socialne politike

6
715

Starostniki in mladostniki so največje žrtve naše gospodarske in socialne politikePolitične razmere v Sloveniji so zmedene. Celo razgledani državljani jih vse težje razumejo. Ni minilo pol leta, ko so, ostanimo vljudni, zaradi nespodobnosti odstopili trije ministri. Enaka usoda grozi sedanjemu zunanjemu ministru bivšemu predsedniku vlade. Kljub vsemu uživa vlada pri volivcih veliko podporo. V začetku postnega časa je spravila pod streho tudi rebalans proračuna, ki je doslej največji v zgodovini slovenske države, obljublja pa celo presežek. Resni ekonomisti so si dokaj enotni, da je preoptimističen in ni v skladu z evropskimi smernicami.

Sreča spremlja pogumne. Vseeno se velja zamisliti nad mnenji njegovih kritikov. Ni posledica nekih notranjih gospodarskih uspehov, ampak mednarodnih razmer, zlasti izvoza. Vrsta srednjih in manjših podjetij spretno izrablja svojo majhnost in se hitro in kakovostno prilagaja evropski in svetovni avtomobilski industriji. Problem slovenske produkcije je v premajhni dodani vrednosti. Je bolj posledica fizičnega dela kot pa moderne industrijske proizvodnje.

Upokojenci največja žrtev vlade

Poglavitni vir slovenske sreče so zvišane plače državnih uslužbencev, ki so bile vrsto let omejevane. Malo manj kot 3 % so se dvignile tudi pokojnine in socialne pomoči. Žal je to izpeljano z levo roko. Mnogi reveži imajo sedaj manjše dohodke in večje davke, ker niso bili prirejeni predpisi za njihovo odmero. Tipična levičarska politika, ki ne zna misliti malo naprej. Kljub temu je treba ugotoviti, da so upokojenci največja žrtev vlade. So številčno najpomembnejši volivci, vendar preveč pod vplivom raznih ideologij, ki jim dajejo prednost pred kakovostjo vsakdanjega življenja. Državne inštitucije so hitro dvignile cene in na koncu imajo manj denarja kot poprej. Samo starostni domovi so se podražili za 4 % in več. Nasedanje navideznim izboljšavam je ena tipičnih posledic več desetletne komunistične vladavine, katere osnovno sredstvo je bilo »farbanje« ljudi. Spremljati jih mora tudi hinavsko nasmihanje in govorjenje tistega, kar ljudje radi slišijo.

Kot smo že večkrat omenili, slovenska tranzicija v moderno evropsko demokratično državo caplja na mestu in celo nazaduje. V časopisih lahko beremo, kako je bilo pod komunizmom lepo, kako je bilo samoupravljanje gospodarsko uspešno, družba demokratična, skratka, cedila sta se nam med in mleko. Nehvaležneži tega nismo videli in smo nasedli osamosvojiteljem, ki so nas vsega lepega oropali in pahnili v kapitalizem in večstrankarstvo. To aktualni politiki zelo ustreza, ker tako blati Janšo, ki je še eden redkih politično preživelih. Peterletu, ki tudi še vztraja v politiki, je namenjena grda usoda. Stranka ga ni pripravljena postaviti na prvo mesto za evropske poslance in reši ga lahko samo čudež. Politična hvaležnost ne obstaja.

Prikrivanje sovražnih dejanj je prava vsebina boja proti sovražnemu govoru

Kljub vsemu je treba izpostaviti vsaj nekaj dobrega. Frančiškan dr. Tadej Strehovec, tajnik Slovenske škofovske konference, je bil po večmesečnem procesu oproščen obtožbe širjenja nestrpnosti zaradi nasprotovanja splavom kot obliki kontracepcije. Šibkost svetovne in slovenske Cerkve skušajo mnogi izkoristiti in jo v skladu s komunistično prakso zastrašiti ter izriniti iz slovenske družbe. Vse v imenu boja proti sovražnemu govoru, katerega prava vsebina je dejansko prikrivanje sovražnih dejanj. Govoriti, opozarjati na njih naj bi bilo prepovedano, ne pa njihovo izvrševanje. Pri tem se sklicujejo na ločitev Cerkve od države, kar pa jim pomeni izločitev in utišanje.

Zgoraj opisano dogajanje pa zakriva poglavitne probleme slovenske družbe.To so neskončne čakalne vrste za obisk pri zdravnikih specialistih, nujne operacije — mnogi jih ne dočakajo — in bivanje v domovih za ostarele in onemogle. Največji žrtvi slovenske gospodarske in socialne politike so starostniki in mladostniki. Slednji ne morejo dobiti stalnih služb in posledično stanovanj. Zato ni družin in otrok. Slovenija se vse bolj sooča z dejstvom, da postaja družba revnih, starih in brez naraščaja.

6 KOMENTARJI

  1. Tisti, ki so imeli in še imajo oblastno moč, zaničujejo občutek za resnicoljubje, pravičnost in poštenost ter odgovornost. To so temelji zdrave civilizacijske družbe in hkrati temelji stabilnega in vrednotnega razvoja.
    Da ti temelji niso moteči za razvoj, dokazujejo nekateri pošteni podjetniki, politiki, zdravniki, pravniki, novinarji in tiste države, ki imajo te temelje bolje urejene kot slovenska oblastna politika.

    Zato se nam dogajajo:
    – oblastne sabotaže in deviacije v škodo slovenskega skupnega dobra ( npr. Rusom prodamo Perutnino ( objekti, proizvodna oprema, blagovna znamka,now how, 2000 ha najboljše ravninske zemlje) za 90 mio. Rusi pa potem to prodajo Ukrajincem za 240 mio). Podobnih primerov očitno zavestno podcenjene prodaje je več, vendar nihče ne odgovarja.

    – montirani sodni procesi
    – privilegiji in privilegirane skupine
    – sabotiranje domoljubja in slovenske kulturne dediščine
    – oboževanje totalitarnih simbolov in nasploh totalitarizma z vso njegovo zločinskostjo…
    – mafijsko oblastno ravnanje ( pranje denarja v NLB…)

  2. Tako je, kot avtor opisuje. Toda ljudje to hočejo, to je prava tragika. Tudi upokojenci to hočejo. Dokler bodo to hoteli, bo tako, kot je.

  3. “Upokojenci največja žrtev vlade”
    Dokler bodo volili gospoda Erjavca, je to čisto prav; seveda, kar se upokojencev tiče.

    “Slovenija se vse bolj sooča z dejstvom, da postaja družba revnih, starih in brez naraščaja.”
    In kot taka plen družb, ki imajo dovolj otrok. Recimo severa Afrika.

  4. Tako grozno starostnikom v Sloveniji vendarle ni. Razmerje med penzijami in placami je pri nas vendarle dokaj ugodno za upokojence, boljse kot v ostalih tranzicijskih drzavah in vsaj primerljivo z zahodno Evropo. Socialne podpore so dokaj sirokogrudne, enako pravice iz zdravstvenega zavarovanja.

    Problem mladostnikov je ob krizi druzine in odsotnosti starsev, zlasti ocetov, tudi, da se jih razvaja. Predvsem na nivoju univerzitetnega studija. Univerzitetni studij ne bi smel biti dojeman kot pravica, ampak kot moznost za studiozne mlade in kot individualna investicija. Po njem pa manjka zaposlitev, predvsem stimulativnih zaposlitev tako z vidika nagrajevanja pridnosti in ustvarjalnosti kot z vidika moznosti napredovanja.

    Kjer je tako, so uspehi mnogo boljsi, pri nas pa zanjemo rezultate socialisticnih predsodkov.

  5. Največji izum proletarcev (in tudi kmetov, moram reči) je nauk svojim otrokom: Uči se, da ti ne bo treba delat.

  6. Največja žrtev je slovenski narod, ki je že leta 1945 izgubil suverenost na svojem ozemlju.
    Zločin, ki se je zgodil takrat je pravno in javno neprocesiran.
    Povedano drugače obsodba zločina ni postala del narodove dediščine
    Zato se travma prenaša naprej po generacijskem ključu.
    Kar se ne razčisti v eni ostane breme za naslednjo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite