Vir: druzinskizakonik.net. Zablode aktualnega Družinskega zakonika in priročen pregled zakonika z argumenti.
Največje zmote o družinskemu zakoniku:
1. Zakon dovoljuje posvojitve le bioloških otrok istospolnih partnerjev!
2. Stroka je do zakona enotna
5. Ali Družinski zakonik omogoča nadomestno materinstvo, umetno oploditev lezbičnih parov in trgovanje z otroki?
Zakon NE govori o nadomestnem materinstvu. Omogoča posvojitev istospolnim parom in samskim osebam, a jim hkrati ne omogoča umetne oploditve, kar lahko povzroči neustavno stanje. Zakaj lahko samska oseba otroka posvoji a hkrati nima možnosti do umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo. Gre za nekakšno neustavno otegnitev pravice, ki jo ob takem zakonu lahko zahtevajo preko ustavnega sodišča! Torej prvo ne, drugo DA (umetno oploditev lezbičnih parov)!
Žal je lahko trgovanje z otroki stranski učinek tega zakona saj je mogoče uveljavljati pravico do posvojitve, če je bila ta posvojitev že storjena v tujkini. Posvojitev v tujini, posebej iz držav tretjega sveta in Indije, pa je lahko sumljiva. Nikjer v zakonu ne določa preventivnih ukrepov, ki bi tako posvojitev obravnavalo posebej oprezno. Posredno lahko tak zakon spodbuja trgovino z otroki! Žal!
Nadomestno materinstvo v tujini dodatno omogoča tudi 222. člen v svojem drugem odstavku!
9. Istospolni pari so lahko enakovredni v vzgoji otrok
Del izjave zbornice psihologov Slovenije “Poudarjamo,a da empirične psihološke raziskave dosledno potrjujejo, da se otroci, ki odraščajo v družinah s staršema istega spola v psihološkem funkcioniranju, spoznavnih sposobnostih in socialnih odnosih z vrstniki in odraslimi ne razlikujejo od otrok, ki odraščajo v družinah s staršema različnega spola; prav tako pri obeh skupinah otrok enako poteka razvoj spolne identitete, spolne vloge in spolne usmerjenosti.”
Seveda nihče ne oporeka, da je to tehnično mogoče. Temu pritrjuje tudi video iz youtube, ki prikazuje 19.letnika, ki pravi da je kul (). Seveda je to tudi res tipično za vsakega najstnika, vprašanje pa je, ali ta njegova trditev drži, kaj o tem meni okolica itd.
Bolj me zbodejo “številne” empirične raziskave, ki sem jih še z velikim zanimanjem iskat-brat. Že samo iskanje je bilo precej oteženo, saj nikjer ni najti povezav do teh “raziskav”. Ko sem vendarle našeč nekaj teh raziskav, sem bil šokiran: gre za mnanjske članke, v katerih sodeljuje v najboljšem primeru kak ducat vprašanih, ki odgovarjajo na vprašanja tipa gejevske poroke itd. Gre za zelo ozko število vprašanih in njihovih trditev (mnenj) niso preverjali z nobeno d prizanih znanstvenih metod. Članke bi le s težavo označil za raziskave, ker to niso!
Še več dvomov sem dobil ob prebiranju tega članka: Nekdanji predsednik ameriškega združenja psihologov kritizira metode raziskav
Razen, da je to tehnično mogoče, ne moremo postaviti nobene drugačne trditve. Statistike na drugi strani pa tem trditvam nasprotujejo.
