Zgodovinar Walter Markov se je rodil 05. 10. 1909 v današnjem avstrijskem Gradcu. Rodil se je v slovenski družini Mulec. Priimek je kasneje spremenil v rusko zveneči Markov. Šolal se je v Ljubljani, Kranju, Beogradu in na Sušaku. Med letoma 1927 – 1934 je na različnih nemških univerzah študiral zgodovino, evangeličansko teologijo, geografijo, filozofijo in slavistiko, kjer je leta 1934 doktoriral v Bonnu. Še med študijem je sodeloval s komunisti in ustanovil odporniško skupino. Nacisti so ga obsodili na 12-letno zaporno kazen, tako je konec druge svetovne vojne dočakal v kaznilnici Siegburg. Kasneje je dobil službo v vzhodni Nemčiji, kjer je v Leipzigu postal asistent. Hitro je napredoval in leta 1949 je že bil redni profesor, leta 1950 pa so ga obsodili titoizma in komaj je obdržal službo. Kasneje je odšel v Nigerijo in v Čile, kjer je raziskoval zgodovino Afrike in Latinske Amerike. Potem je vse do upokojitve leta 1974 spet predaval v Leipzigu. Umrl je 03. julija 1993 v Berlinu. Markov se je na začetku kariere ukvarjal z zgodovino jugovzhodne Evrope, mednarodno pa se je uveljavil kot odličen strokovnjak za francosko revolucijo.
Foto: Wikipedia
