Najboljša šola v Sloveniji je …

18

4968450491_b0f5c4c54cSlovenske osnovne šole se kitijo z oznakami Eko šola, Zdrava šola, Kulturna šola, UNESCO šola. Vsaka od teh oznak pove nekaj o šoli in vsaka od teh oznak tudi nosi nekatere smernice, ki ji šola sledi. Je pa vsak od teh oznak tudi okrasek na spletni strani šole ali na steni hodnika in ravnateljeve pisarne. Vsaka od teh oznak lahko pomeni veliko za posamezno šolo ali pa je za neko šolo list brez teže.

Lestvica osnovnih in srednjih šol

Od enajstega februarja se lahko šole kitijo še z eno oznako – z mestom na lestvici osnovnih ali srednjih šol, ki jo je objavila Alma Mater Europaea. Lestvica osnovnih šol je nastala na podlagi rezultatov nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), lestvica slovenskih gimnazij in drugih srednjih šol na podlagi rezultatov mature. Avtorji raziskave pravijo, da ne gre za lestvico najboljši šol v vseh pogledih ampak za lestvico uspešnosti na NPZ-jih in maturi.

Vprašanje, če se bodo šole sploh upale kititi z uvrstitvijo na tej lestvici. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namreč to lestvico zelo jasno izničilo in jo poimenovalo “Lestvica, ki ne pomeni nič.” Pravijo (pod sporočilo ni nihče podpisan), da lestvica nič ne pove o kakovosti šol in da je najbolje, da kar utone v pozabo. Glede na to, da lestvica odraža uspešnost na nacionalnih preverjanjih znanja, je težko reči, da lestvica nič ne pove. Prav gotovo pove nekaj o tem, kako določena šola pripravi svoje varovance na ta preverjanja. In to se nanaša na obdobje zadnjih treh let. Lestvica zato pove tudi nekaj o šolah skozi obdobje teh treh let. Govori o tem, kakšno znanje dobijo mladi v teh šolah. Če kdo trdi, da NPZ-ji in matura ne merijo dobro tega znanja, potem je nekaj narobe z NPZ-ji in maturo in ne nujno s to lestvico.

Jasno je, da je ta lestvica prvi poskus, z verjetno precej slabostmi . Jasno je tudi in avtorji raziskave to tudi izpostavljajo, da ta lestvica ne kaže celovito kakovosti šol. Dejavnikov kakovosti je več. Šole te dejavnike v svojih vizijah, letnih delovnih načrtih in vzgojnih načrtih bolj ali manj jasno izpostavljajo. Tako so npr. v OŠ 1 Murska Sobota zapisali naslednjo vizijo: V prijetno urejeni šoli, polni medsebojnega spoštovanja,razumevanja in iskrenosti,ustvariti pogoje za pridobivanje kvalitetnega in uporabnega znanja. Ta vizija izpostavi več vrednot in to v takšni povezavi, da vodijo do kakovostnega in uporabnega znanja. Znanje seveda je in mora biti atribut vsake šole.

Lestvica nelagodja

Ta lestvica pa ni bila deležne le zaničevalnega odnosa ministrstva ampak je vzbujala zelo različne – tudi nelagodne odzive – različnih ljudi. Ko sem sam objavil novico o tej lestvici na Facebooku, je to sprožilo pestro paleto odzivov. En pol odzivov je, da gre za elitizem in da s tem otroci in šole postajajo številke in da takšne lestvice uničujejo zaupanje. Drugi pol pa govori o tem, da zaupanje uničuje to, da ni nobenih meril. V Sloveniji delitev na boljše in slabše vedno pomeni zganjanje elitizma. In če se odlične ocene ne vrednotijo, se ne vrednoti razlika med lenobo in delavnostjo. Gre za omalovaževanje trdega dela. To je le drobec teh odzivov.

Če bi bilo zaupanje, lestvica ne bi imela odmeva

To je še eden od komentarjev na Facebooku, s katerim se lahko močno strinjam. Če je zaupanje, dokazi niso potrebni. Če prej omenjena OŠ v Murski soboti verodostojno udejanja svojo zapisano vizijo, potem nujna uvrstitev na tej lestvici ne bo povzročala velikega razburjenja. Če vem (zaupam), da na šoli dobro delajo, da so učitelji osebnosti, ki otroke vzgajajo v osebnosti, potem mi uvrstitev ne bo pomembna. Morda bom lahko le rekel: “Glej, tudi pri tej uvrstitvi se kaže, da na tej šoli res dobro delajo.” Ali pa bom rekel: “Uvrstitev res ni visoka, a navsezadnje gre za sliko reprodukcije nekega znanja, ki niti ni nujno uporabno. Vem pa, da so na tej šoli odlični učitelji, ki dajo otrokom veliko za življenje.” A je to zaupanje prisotno? Kako sploh lahko vem, da je neka šola res dobra šola? Sam vem, da je nek učitelj dober, ko sem v odnosu z njim in ko dobivam odzive od otroka. Veliko težje vem, če je šola kot celota dobra.

Še druge lestvice šol

V komentarjih na Facebooku je bilo omenjeno nekaj možnih lestvic, ki bi govorile o kakovosti šole. Sam jih še nekaj dodajam:

  • lestvica šol, kjer uporabljajo največ didaktičnih materialov
  • lestvica šol, kjer uporabljajo najmanj delovnih zvezkov
  • lestvica šol, kje največ ur na teden učenci / dijaki preživijo izven šole
  • lestvica šol, kjer učitelji in učenci / dijaki opravijo največ prostovoljnega dela
  • lestvica šol, kjer je največ staršev vključenih v izvedbo interesnih dejavnosti
  • lestvica šol, kjer največ učiteljev pozna po imenu vse učence šole
  • lestvica šol, kjer največ učencev dejavno sodeluje pri pouku
  • lestvica šol, kjer največ šolskih ur poteka v krogu
  • lestvica šol, kjer največ učencev pozdravlja vse, ki jih v šoli srečuje
  • lestvica šol, kjer je največ učencev / dijakov vključenih v podjetniški krožek
  • lestvica šol, kjer pri pouku uporabljajo največ informacijsko komunikacijske tehnologije
  • lestvica šol, kjer lahko učenci / dijaki največji delež šolanja opravijo od doma
  • lestvica šol, kjer na mesec zamenjajo najmanj polomljenih stikal / vtičnic
  • lestvica šol, kjer na leto organizirajo največ šolskih plesov
  • lestvica šol, kjer se šola vključi v največ dogodkov v lokalnem okolju
  • lestvica šol, kjer sami zaslužijo največ denarja oz. pridobijo največ sponzorskih sredstev
  • lestvica šol, kjer imajo učenci / dijaki največ priznanj, medalj in pokalov
  • lestvica šol, kjer ima največ otrok rado matematiko, slovenščino, …
  • lestvica šol, kjer na leto povabijo največ gostov v šolo
  • lestvica šol, na kateri največ učencev / dijakov poje v šolskem zboru
  • lestvica šol, kjer najmanj učiteljev govori o tem, kako jih učni načrt omejuje

Skoraj vse te lestvice so na precej enostaven način merljive in določljive. Vsaka pove nekaj o kakovosti šole. Lestvica, ki so jo naredili na Alma Mater je le en izmed mnogih možnih. Seveda pove nekaj o kakovosti šole. Zakaj je ne moremo vzeti kot take? Zakaj ne more biti koristna informacija za šolo (vodstvo, strokovne delavce in starše) ter izziv za pogovor, kaj to za šolo pomeni in kaj lahko / mora šola spremeniti.

In zakaj ne bi naredili še kakšne lestvice. Mene osebno bi zelo zanimalo, katere šole v Sloveniji vsaj v prvi triadi ne uporabljajo delovnih zvezkov. Če bi imel v svoji bližini dve približno enakovredni šoli, od katerih pa bi v eni ne uporabljali delavnih zvezkov, bi precej verjetno svojega otroka vpisal v tisto šolo. Kakšen drug starš bi morda raje izbral delovne zvezke.

Foto: Flickr


18 KOMENTARJI

  1. Cerkniška ravnateljica osnovne šole, ki verjame, da je zelo uspešna, je na pobudo staršev naj končno uvede domovinsko vzgojo tudi s povabljenimi gosti, dovolila da so otroci in starši tega deležni v popldanskem času in SAMOPLAČNIŠKO. Očitno tudi za prvo mesto neke lestvice…

  2. Gospod Danilo je v meni, ko sem prebral njegovo razmišljanje, pustil vtis, da on pa že ne bo z ukazom prepovedal razvrščanje šol po kvaliteti, pač pa bo razvrščanje razvodenil z nepregledno množico delnih razvrščanj. Tudi prav!

    Moje mnenje pa je, da je razvrščanje po kvaliteti v genih človeka in da bomo razvrščali, pa oblast to hoče ali noče ali celo z zakonom prepove. Sicer pa … zakaj neki že imamo ocene: nezadostno, zadostno, dobro, prav dobro in odlično??? Če po tem razvrščamo otroke znotraj ene šole, zakaj ne bi pa šole med seboj?

    • Najprej moramo vedeti, katere vse kriterije bi radi upoštevali. Nato moramo razmisliti, kolikšno utež bi kazalo kakšnemu kriteriju dati.

      Nato je izračun trivialen in tako dobimo znanstveno podkrepljeno lestvico šol primerjanih po vseh za nas relevantnih kriterijih.

      • Tiste kriterije, ki jih učitelji uporabljajo, ko dijakom podeljujejo nezadosten, zadosten, dober, prav dober in odličen? Kaj je tu narobe?

        • Načeloma naj ne bi bilo nič narobe – če… Če bi povsod veljala enaka merila ob enaki zahtevnosti in primerjalno enaki vsebini. Tako pa … že zdaj se mi zdi (ali imam samo “srečo” take šole), da se učitelji bojijo realno ocenjevati (slabo) znanje in dajejo možnosti popravljanja (brez vpisovanja slabše ocene). Sploh pa je od takrat, ko so števičlne ocene za vse predmete, uspeh v povprečju kar precej višji. Drugi (večji) “če” pa se mi poraja ob tem: mar primerjanje šol zgolj po povprečnih ocenah učencev ne bi imelo za posledico višanja ocen (ne glede na nivo znanja)?

          (Ob prehodu v srednjo šolo se marsikateri odličnjak nenadoma znajde “na tleh” in se precej boleče sooči s spoznanjem, da ocena “odlično” iz OŠ ne pomeni nujno tudi “odličnega znanja” – celo v primerjavi s sošolci, ki prihajajo iz drugih šol, kjer so bili slabše ocenjeni.)

        • Tovrstna inflacija je dobro znan pojav. Osnovnošolski učitelji kolektivno (in ne le tu pa tam kakšen posameznik) čutijo pritisk staršev za višje ocene in zato tako odreagirajo. V Večeru sem bral, da se je tako delež odličnjakov v današnjem četrtem razredu osnovne šole potrojil v primerjavi s takratnim tretjim razredom ob osamosvojitvi. V znanju pa po mednarodnih primerjavah celo izgubljamo mesta v primerjavah z drugimi državami… 🙁

      • Nič. Le da je korektno tako kot pri zbranem starem papirju takšno lestvico ustrezno poimenovati. Torej ne “lestvica najboljših šol” pač pa morda “lestvica šol glede na povprečni uspeh na nacionalnem preverjanju znanja”, ali pa “lestvica srednjih šol glede na izboljšanje osnovnošolskega znanja matematike” ali “lestvica osnovnih šol glede na v šoli dodano vrednost pri učenju matematike” ali … Tudi če vam je kakšna od zgornjih lestvic vsebinsko simpatična, bi jo najbrž kazalo še preimenovati v krajši ali povednejši naziv.

    • Moj namen ni bil razvodeniti razvrščanja, ampak pokazati, da lahko šole razvrščamo na več načinov. Neko lestvico je težko absolutizirati in reče, da predstavlja lestvico najboljših šol nasploh. Tudi avtorji pričujoče lestvice tega ne trdijo za svojo lestvico.
      Otroci in starši pa imajo vedno možnost izbire. In morda se nekateri odločijo za šolo, ki daje najboljše možnosti na maturi, drugi pa se morda odločijo za šolo, kjer največ učencev deluje kot prostovoljci,…

  3. Naj pristavim še svoj lonček: lestvica šol po količini zbranega starega papirja na učenca. In ostalih eko kriterijih.

    Prepričan sem, da so podatki o zbranem starem papirju javno objavljeni. Dvomim pa za zbrane odpadne baterije, zamaške plastenk in številne druge eko kriterije. Ali pa samo ne spremljam dovolj podeljevanja znakov EKO šola? 🙂

    • No, nisem prepričana, da je to “glavna” dejavnost šole, ki naj bi odražala (ne)uspešnost njenega osnovnega poslanstva …

  4. Več je kriterijev po katerih bi lahko razvrščali šole.
    Problem je, da socializem noče tekmovalnosti in transparentnosti.

    O globini tega je največ M. Mazzini pisal na Siolu ( dejte Časnik to objaviti, prosim).http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2014/02/postanete_lahko_vse_kar_vam_prodajo.aspx

    Strinjam se, da če gledamo kvaliteto šol samo iz maturitenih rezlutatov ( ko vsi pišejo enake teste), da je tu zadržek le v tem, da določene šole v ilegali veljajo za kvalitetne in tja se vpisujejo najboljši. Učitelj nima velikega dela, če uči najboljše. Večje delo je povprečne učiti, sizifovo delo pa poučevanje tistih, ki nič ne odnesejo in jim je šola velika muka, ker enostavno ne morejo – pa jih država sili in plačuje.
    http://pavel.blog.siol.net/2014/02/21/strahotne-zablode-slovenskega-solstva/

  5. Kako naj danes vemo katera šola je dobra? Neki birokrati delajo statistike, a jih skrivajo.

    To kar šole o sebi trdijo je ceneni marketing. To je tako kot če bi od prevaranta na vratih kupovali kvaliteto, ki jo obljublja.

    Nekdo od zunaj naj naredi raziskave. Razna podjetja, predstavijo na metode in kriterije in bazo podatkov.

    Če se gremo že vse državno, je nujno treba vse podatke objavljati, od najmanjše pogodbe o nakupu PC do pisanja raznih testov na državni ravni.

  6. Kolikor vem je ta lestvica izzvala halo zaradi visokih ocen katoliških šol in zaradi strahu učiteljskega ceha, da bi lahko njihov položaj bil ogrožen. O tem piše že v navedenem članku tudi g. Mazzinni.

    • Priznam, da sem tudi sam pred leti imel pomisleke, da dijaki iz škofijske ne bodo znali kaj dosti matematike. Morda kaj drugega a matematike ne. Da ni tako sem spoznal, ko je nekaj mojih prijateljev učilo ali iskalo službo na škofijski. In tudi danes, ko se mi kak študent(ka) pohvali, da je iz škofijske in brez težav pospravi izpit iz matematike na naši fakulteti.

      • Sam sem bil vesel dobre uvrstitve Gimnazije Želimlje, ker sem lahko videl, da tam vladajo izjemno dobri odnosi med dijaki in učitelji in dajejo dijakom še precej več kot le znanje. Pa tudi pri znanju so zelo dobri.

  7. Davkoplačevalci imamo pravico, da izvemo razvrstitev šol po vrsti. Zato ker so naše šole JAVNE in plačane iz denarja davkoplačevalcev… Pa še mogoče pojasnilo za tiste razlagalce, ki razlagajo, da ni vse v rezultatih.
    Za vpis na fakulteto je še vedno upoštevano število točk na maturi… Ne zanimajo jih ali so bili profesorji prijazni ali pa ne. Pa tudi spremstvo mamic ne prinese nič

    • Mene pa zanima, kakšni so dolgoročni načrti s Katoliškim inštitutom? Ali bi le-ta v roku 20 let postal samostojna univerza – tudi s svojimi prostori? Kako dolgoročno so to planirali oziroma ali delajo dolgoročno in vedo, da bo za kaj takšnega mogoče potrebnih 20-30 let?
      Ima mogoče kdo informacije?

Comments are closed.