V predreferendumskih dneh me je kar nekaj ljudi vprašalo: Kako si lahko proti Drugemu tiru, če pa nameravate delati stranko? Ti ni jasno, da boste odvrnili vse volivce s Primorske?
S svojim stališčem o Drugem tiru smo bili res bela vrana. Referendum so sklicali pobudniki, ki so bili ZA Drugi tir. Tudi vsi njihovi podporniki so bili ZA, čeprav so pozivali h glasovanju PROTI. In se potem čudili, da ljudje niso prišli na volišča. Tej šaradi pač niso nasedli. Volivci niso taki tepci kot politiki.
Drugi tir je seveda z vidika analize ekonomske upravičenosti skrajno neumen projekt. Zato so bili sprva proti njemu vsi, ki so se ga potrudili hladno racionalno ovrednotiti. No, potem so zapele sirene finančnih in političnih koristi, spreobrnitev dvomljivcev v vernike je bila množična in popolna. Enim je zadoščala že ena vožnja z vlakom. Očitno tista proga tako trese, da zmehča hrbtenico vsakega Cerarjevega ministra.1
Politični oportunizem je prevladal tudi pri vseh, ki so želeli preprečiti, da bi bila na fotografiji prve lopate tega projekta Cerarjeva ekipa. Čustvena podpora volivcev, še posebej Primorcev, temu novemu (podzemnemu) Knežjemu kamnu naj bi bila tako močna, da je bilo scanje proti vetru strogo PR odsvetovano. Nasprotovanje drugemu tiru naj bi bilo percipirano kot zapostavljanje Primorske in njenih volivcev.2
No, sam menim, da se Primorci nimajo kaj čutiti zapostavljene. Živijo na tistem delu Slovenije, ki je najbolj zaželen za bivanje. Še enkrat si poglejte cene nepremičnin, če ne verjamete. Takšna lega je v vseh državah in na vseh kontinentih inkubator industrij prihodnosti: hi-tech, IT, turizem, zdravstvo, industrija zabave, novi mediji… Samo v Sloveniji bomo tam delali inkubator socrealizma.
Luka s 40 ali 50 milijoni ton pretovora, ali celo 60 ali 80 milijoni, kot sanjajo nekateri, bo iz Kopra naredila socrealistično monokulturo. Razvoj bodo narekovali žerjavisti in IPS-ji. Če slučajno mislite, da bo možno to množico manualcev večno držati v današnjem tlačanskem položaju, razmislite še enkrat. Še enkrat razmislite tudi, če verjamete, da lahko tone in tuneli pripeljejo neko gospodarstvo v 21 stoletje.
Predlagajmo rajši naslednje:
- Luko Koper prodajmo najboljšemu ponudniku, primernemu strateškemu lastniku. Luka Koper je podjetje za pretovor. Nobenega razloga ni, da je v lasti države. Od državnega lastništva ima samo stalno politično in lobistično spletkarjenje okrog vodstvenih funkcij in menjave uprave vsakih par let. To ni recept za razvoj odličnega podjetja. Luška infrastruktura je v lasti države in bo v njeni lasti tudi ostala.
- S popravljeno koncesijsko pogodbo omejimo količino pretovora v Kopru. Številka je stvar diskusije, po moji oceni bi morala biti med 30 in 35 milijoni ton. Naj novi lastnik išče možnost za rast v dvigu kvalitete storitve in v storitvah z dodatno vrednostjo. Ni razloga, da bi bila kratka slovenska obala rekorder v tonah tovora na kilometer.
- Novemu lastniku Luke podelimo koncesijo za obstoječo traso proge Koper -Divača. Po ocenah bi z 8 do 12 kilometri vzporednega, izogibalnega tira in boljšim upravljanjem prometa lahko povečali pretočnost te trasa za 50 do 80 %, na vsaj 20 milijonov ton. Vrh glave dovolj. Sekvenčno bi se obnovili deli obstoječe proge od najbolj izrabljenih naprej. Ocena stroška: 100 do 150 milijonov evrov, vključno s popolno protipožarno zaščito, kjer je potrebna3, in spodobnimi odškodninami prebivalcem. To bo strošek koncesionarja.
- Vlada naj se z eno od uveljavljenih evropskih tehnoloških univerz oz. politehnik dogovori, da bo odprla podružnico v Kopru. V ta namen naj vlada zagotovi 100 milijonov evrov za zemljišče, zgradbe, študentske domove in komunalno infrastrukturo.
- Vlada naj zagotovi dodatnih 50 milijonov evrov za zagon tehnološkega parka poleg nove politehnike. Skupaj z ureditvijo davčnega in drugega poslovnega okolja bo to dovolj, da zadeva pridobi kritično maso in začne sama od sebe privlačiti nove investitorje in podjetnike. Investicije z mnogo višjimi multiplikativnimi učinki, kot jih bo imel Drugi tir.
- Vlada naj končno z inteligentno reformo tega sektorja prizna, da je zdravstvo največji posel 21. stoletja, in spodbudi zasebno pobudo in konkurenco na tem področju. Od izolske bolnišnice do Portoroža je kup krasnih lokacij, kjer bi lahko zrasle klinike, namenjene zdravstvenemu turizmu. S prostorskimi plani naj se to čim prej omogoči. Zakaj bi se bogati hodili zdravit v Dubaj pri 50 stopinjah poleti ali v Švico pri minus 25 stopinjah pozimi, če se lahko v eni najprijaznejših klim, na Primorskem. Med čakanjem na diagnostiko ali med pobolnišničnim okrevanjem pa bi lahko gostovali v portoroških hotelih, ki so izven sezone pretežno prazni (danes se, sramota, celo nekoč najuglednejši portoroški hotel izven sezone zapira, kot da je sindikalni dom).
- Država naj končno proda turistične zmogljivosti, ki jih ima na Obali. Naj jih proda strateškim investitorjem, ki poznajo panogo, ne srbskemu kapitalu sumljivega izvora. Ko danes človek primerja portoroški turizem, v katerem se je po nacionalinteresni tajkunski veselici ustavil čas, s hrvaško Istro, kjer so zadnjih petnajst let svojo vlogo odigrali tuji investitorji z realnimi kompetencami in realnim kapitalom, bi se od sramu najraje pogreznil v zemljo.
Tako. Za desetinko proračunskega stroška Drugega tira je mogoče doseči večje in predvsem kvalitetnejše gospodarske učinke. Enaindvajseto stoletje namesto devetnajstega. To je nekaj, kar bi naredila vlada s pametjo, vizijo in jajci. Načrte za Drugi tir pa bi zatlačila njegovim lobističnim zagovornikom tja, kamor sonce nikoli ne posije.
_____________________________________
1Tu bi rad še enkrat popolnoma jasno napisal. Drugi tir koristi Primorski, kolikor koristi Luki Koper, in niti promila več. Za potniški promet je irelevanten. Ko bo končan in dan v uporabo, bosta električni pogon in avtonomna vožnja že tako spremenila cestni promet, da nobenemu potniku ne bo prišlo na misel, da bi se iz Ljubljane v Koper peljal z vlakom. Od drugod pa tudi ne. Že zaradi tega vidika bi bil projekt lahko zastavljen precej manj razkošno.
2 Ironija je, da bodo vsi, ki pri tem projektu kockajo za oportunistične politične koristi, dolgoročno marsikaj zakockali. Opozicija z dvoumnim komuniciranjem zapravlja kredibilnost pri svojih potencialnih volivcih, ki se bodo čedalje bolj zatekali v edini racionalen odgovor – volilno abstinenco. Cerar pa se bo hitro, ko bodo okrog projekta izbruhnili škandali, kot pri vseh naših dosedanjih državnih investicijah, moral na neki instanci zagovarjati: da mu o zadevi v resnici ni bilo nič jasno (pozicija Pahor) ali da je pri projektu računal na neke korupcijske priboljške zase ali za svojo stranko, pa se mu politična kalkulacija na koncu ni izšla (pozicija Golobič).
3po oceni poznavalcev bi bil strošek učinkovite protipožarne zaščite na obstoječi trasi reda velikosti 10 milijonov evrov. Železnice je ne naredijo, ker je tako lažje lobirati za Drugi tir. Ni boljšega PR za ta projekt kot nekaj požgane gmajne in kakšen sajast gasilec.
Prispevek je bil pred tem objavljen na PRSTANU.
Prstan verjame, da država lahko postane uspešna in bogata samo tako, da pusti polno zadihati zasebni pobudi, prostemu trgu, svobodi in odgovornosti.
