Naj Primorska postane inkubator industrij prihodnosti, ne inkubator socrealizma

19
508
Blaž Vodopivec, Prstan

V predreferendumskih dneh me je kar nekaj ljudi vprašalo: Kako si lahko proti Drugemu tiru, če pa nameravate delati stranko? Ti ni jasno, da boste odvrnili vse volivce s  Primorske?

S svojim stališčem o Drugem tiru smo bili res bela vrana. Referendum so sklicali pobudniki, ki so bili ZA Drugi tir. Tudi vsi njihovi podporniki so bili ZA, čeprav so pozivali h glasovanju PROTI. In se potem čudili, da ljudje niso prišli na volišča. Tej šaradi pač niso nasedli. Volivci niso taki tepci kot politiki.

Drugi tir je seveda z vidika analize ekonomske upravičenosti skrajno neumen projekt. Zato so bili sprva proti njemu vsi, ki so se ga potrudili hladno racionalno ovrednotiti. No, potem so zapele sirene finančnih in političnih koristi, spreobrnitev dvomljivcev v vernike je bila množična in popolna. Enim je zadoščala že ena vožnja z vlakom. Očitno tista proga tako trese, da zmehča hrbtenico vsakega Cerarjevega ministra.1

Politični oportunizem je prevladal tudi pri vseh, ki so želeli preprečiti, da bi bila na fotografiji prve lopate tega projekta Cerarjeva ekipa. Čustvena podpora volivcev, še posebej Primorcev, temu novemu (podzemnemu) Knežjemu kamnu naj bi bila tako močna, da je bilo scanje proti vetru strogo PR odsvetovano. Nasprotovanje drugemu tiru naj bi bilo percipirano kot zapostavljanje Primorske in njenih volivcev.2

No, sam menim, da se Primorci nimajo kaj čutiti zapostavljene. Živijo na tistem delu Slovenije, ki je najbolj zaželen za bivanje. Še enkrat si poglejte cene nepremičnin, če ne verjamete. Takšna lega je v vseh državah in na vseh kontinentih inkubator industrij prihodnosti: hi-tech, IT, turizem, zdravstvo, industrija zabave, novi mediji… Samo v Sloveniji bomo tam delali inkubator socrealizma.

Luka s 40 ali 50 milijoni ton pretovora, ali celo 60 ali 80 milijoni, kot sanjajo nekateri, bo iz Kopra naredila socrealistično monokulturo. Razvoj bodo narekovali žerjavisti in IPS-ji. Če slučajno mislite, da bo možno to množico manualcev večno držati v današnjem tlačanskem položaju, razmislite še enkrat. Še enkrat razmislite tudi, če verjamete, da lahko tone in tuneli pripeljejo neko gospodarstvo v 21 stoletje.

Predlagajmo rajši naslednje:

  1. Luko Koper prodajmo najboljšemu ponudniku, primernemu strateškemu lastniku. Luka Koper je podjetje za pretovor. Nobenega razloga ni, da je v lasti države. Od državnega lastništva ima samo stalno politično in lobistično spletkarjenje okrog vodstvenih funkcij in menjave uprave vsakih par let. To ni recept za razvoj odličnega podjetja. Luška infrastruktura je v lasti države in bo v njeni lasti tudi ostala.
  2. S popravljeno koncesijsko pogodbo omejimo količino pretovora v Kopru. Številka je stvar diskusije, po moji oceni bi morala biti med 30 in 35 milijoni ton. Naj novi lastnik išče možnost za rast v dvigu kvalitete storitve in v storitvah z dodatno vrednostjo. Ni razloga, da bi bila kratka slovenska obala rekorder v tonah tovora na kilometer.
  3. Novemu lastniku Luke podelimo koncesijo za obstoječo traso proge Koper -Divača. Po ocenah bi z 8 do 12 kilometri vzporednega, izogibalnega tira in boljšim upravljanjem prometa lahko povečali pretočnost te trasa za 50 do 80 %, na vsaj 20 milijonov ton. Vrh glave dovolj. Sekvenčno bi se obnovili deli obstoječe proge od najbolj izrabljenih naprej. Ocena stroška: 100 do 150 milijonov evrov, vključno s popolno protipožarno zaščito, kjer je potrebna3, in spodobnimi odškodninami prebivalcem. To bo strošek koncesionarja.
  4. Vlada naj se z eno od uveljavljenih evropskih tehnoloških univerz oz. politehnik dogovori, da bo odprla podružnico v Kopru. V ta namen naj vlada zagotovi 100 milijonov evrov za zemljišče, zgradbe, študentske domove in komunalno infrastrukturo.
  5. Vlada naj zagotovi dodatnih 50 milijonov evrov za zagon tehnološkega parka poleg nove politehnike. Skupaj z ureditvijo davčnega in drugega poslovnega okolja bo to dovolj, da zadeva pridobi kritično maso in začne sama od sebe privlačiti nove investitorje in podjetnike. Investicije z mnogo višjimi multiplikativnimi učinki, kot jih bo imel Drugi tir.
  6. Vlada naj končno z inteligentno reformo tega sektorja prizna, da je zdravstvo največji posel 21. stoletja, in spodbudi zasebno pobudo in konkurenco na tem področju. Od izolske bolnišnice do Portoroža je kup krasnih lokacij, kjer bi lahko zrasle klinike, namenjene zdravstvenemu turizmu. S prostorskimi plani naj se to čim prej omogoči. Zakaj bi se bogati hodili zdravit v Dubaj pri 50 stopinjah poleti ali v Švico pri minus 25 stopinjah pozimi, če se lahko v eni najprijaznejših klim, na Primorskem. Med čakanjem na diagnostiko ali med pobolnišničnim okrevanjem pa bi lahko gostovali v portoroških hotelih, ki so izven sezone pretežno prazni (danes se, sramota, celo nekoč najuglednejši portoroški hotel izven sezone zapira, kot da je sindikalni dom).
  7. Država naj končno proda turistične zmogljivosti, ki jih ima na Obali. Naj jih proda strateškim investitorjem, ki poznajo panogo, ne srbskemu kapitalu sumljivega izvora. Ko danes človek primerja portoroški turizem, v katerem se je po nacionalinteresni tajkunski veselici ustavil čas, s hrvaško Istro, kjer so zadnjih petnajst let svojo vlogo odigrali tuji investitorji z realnimi kompetencami in realnim kapitalom, bi se od sramu najraje pogreznil v zemljo.

Tako. Za desetinko proračunskega stroška Drugega tira je mogoče doseči večje in predvsem kvalitetnejše gospodarske učinke. Enaindvajseto stoletje namesto devetnajstega. To je nekaj, kar bi naredila vlada s pametjo, vizijo in jajci. Načrte za Drugi tir pa bi zatlačila njegovim lobističnim zagovornikom tja, kamor sonce nikoli ne posije.

_____________________________________

1Tu bi rad  še enkrat popolnoma jasno napisal. Drugi tir koristi Primorski, kolikor koristi Luki Koper, in niti promila več. Za potniški promet je irelevanten. Ko bo končan in dan v uporabo, bosta električni pogon in avtonomna vožnja že tako spremenila cestni promet, da nobenemu potniku ne bo prišlo na misel, da bi se iz Ljubljane v Koper peljal z vlakom. Od drugod pa tudi ne. Že zaradi tega vidika bi bil projekt lahko zastavljen precej manj razkošno.

2 Ironija je, da bodo vsi, ki pri tem projektu kockajo za oportunistične politične koristi, dolgoročno marsikaj zakockali. Opozicija z dvoumnim komuniciranjem zapravlja kredibilnost pri svojih potencialnih volivcih, ki se bodo čedalje bolj zatekali v edini racionalen odgovor – volilno abstinenco. Cerar pa se bo hitro, ko bodo okrog projekta izbruhnili škandali, kot pri vseh naših dosedanjih državnih investicijah, moral na neki instanci zagovarjati: da mu o zadevi v resnici ni bilo nič jasno (pozicija Pahor) ali da je pri projektu računal na neke korupcijske priboljške zase ali za svojo stranko, pa se mu politična kalkulacija na koncu ni izšla (pozicija Golobič).

3po oceni poznavalcev bi bil strošek učinkovite protipožarne zaščite na obstoječi trasi reda velikosti 10 milijonov evrov. Železnice je ne naredijo, ker je tako lažje lobirati za Drugi tir. Ni boljšega PR za ta projekt kot nekaj požgane gmajne in kakšen sajast gasilec.

Prispevek je bil pred tem objavljen na PRSTANU.

Prstan verjame, da država lahko postane uspešna in bogata samo tako, da pusti polno zadihati zasebni pobudi, prostemu trgu, svobodi in odgovornosti.

19 KOMENTARJI

  1. A. Všečnost

    »Drugi tir je seveda z vidika analize ekonomske upravičenosti skrajno neumen projekt«. Všečno. Toda v Sloveniji obstajajo tako dobri volilci, ki želijo tudi ekonomsko nedobičkonosnih projektov, kakor tudi dobri volilci, ki želijo dobičkonosne projekte.

    B. Stvarnost

    Jedro »problema analize ekonomske upravičenosti skrajno neumnega projekta« je v stvarnosti Slovenije. Stvarnost je »sumljivega izvora«, kot besedno zvezo razkrije prispevek na koncu tele povedi: »Naj jih proda strateškim investitorjem, ki poznajo panogo, ne srbskemu kapitalu sumljivega izvora.«

    C. Izvor

    Analiza tu trka ob stvarnost in več ne prodre. Stvarnost je problem katerekoli ekonomske analize Slovenije. Stvarnost je »sumljivega izvora«. Izvor je v jedru neločljivo vezan s preteklikom. Všečno izogibanje preteklosti ne bo preraslo v analizo.

    • D. In prihodnost

      Danes so še dovoljene sanje. Po pravnomočnosti končnega poročila Državne volilne komisije o izidu zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT) pa naj se analizo veže na eno-letno obdobje, v katerem se ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

      Kreativno analizo pa se lahko tudi v navedenem obdobju tempira na hipotezo o sestavi poslancev po naslednjih splošnih volitvah, ki predvidoma nastopijo pravtako čez cca eno leto.

    • E. Interpretacije

      Zakon je z ozirom na novelo 90. člena Ustave zavrnjen le, če na referendumu PROTI glasuje najmanj petina vseh volilcev. To pa ni enako položaju, v katerem večinsko glasuje ZA manj kot petina vseh volilcev, besednjak novele namreč slednjim ne negira referendumske moči odločitve.

      F. Pa še tole

      Kaj pa redna pritožba oseb s pravnim interesom v postopku gradbenega dovoljenja zoper zakon (!?)

      Stvarnosti Slovenije primerno: že v predlogu tega zakona (marec 2017) se je v 1. odstavku 26. člena zapisalo, da se z zakonom (zakonodajna veja oblasti) spreminja upravno odločbo (izvršilna veja oblasti):

      “Gradbeno dovoljenje za objekte drugega tira št. 35105-118/2011/162 1093-05 z dne 31.3.2016, ki je bilo izdano Ministrstvu za infrastrukturo, Direkciji RS za infrastrukturo kot investitorju, se v skladu s 46. členom spremeni tako, da se prenese na družbo kot investitorja.”

  2. “Referendum so sklicali pobudniki, ki so bili ZA Drugi tir. Tudi vsi njihovi podporniki so bili ZA, čeprav so pozivali h glasovanju PROTI. In se potem čudili, da ljudje niso prišli na volišča. Tej šaradi pač niso nasedli. Volivci niso taki tepci kot politiki.”
    =================================

    A je potrebno ponoviti še 1000-krat:
    Glasovalo se je ZA ali PROTI Zakonu o drugem tiru.

  3. “Prstan verjame, da država lahko postane uspešna in bogata samo tako, da pusti polno zadihati zasebni pobudi, prostemu trgu, svobodi in odgovornosti.”
    =========================

    Zato se skoraj vsi njegovi predlogi začnejo z: Država naj da” 😉

  4. Kako naj Primorska postane inkubator industrij prihodnosti in ne socrealizma, če imajo glavo besedo socrealisti?

    Industrije prihodnosti se rojevajo v ustvarjalnih glavah nadarjenih posameznikov, ki niso odvisni od drugih. Socrealisti pričakujejo, da jim bo vse dala država in so popolnoma odvisni od nje.

    Dokler so ljudje vzgajani socrealistično, ni pričakovati kaj drugega kot žalostno socrealistično realnost. Za enkrat ni videti sprememb na bolje.

  5. B. Vodopivec: “Vlada naj se z eno od uveljavljenih evropskih tehnoloških univerz oz. politehnik dogovori, da bo odprla podružnico v Kopru. V ta namen naj vlada zagotovi 100 milijonov evrov za zemljišče, zgradbe, študentske domove in komunalno infrastrukturo.”

    Ja ne znaju, što imel v vidu mister Vodopivec, kotorije bi hotel privleč vo Koper ješče odin iz jevropejskih univerzitetov za 100 milijonov jevrov! On dolžen znat, što na etoj teriroriji uže dominirujot Moskovskij gosudarstvenij universitet imeni L. M. Lomonosova. Oni prijehali v Koper tolko za 500.000 jevrov.

    Oprostite, ker se moram zaradi jezikovnega neznanja zanesti na Google translate. Ni kaj, prilagoditi se bo treba novim razmeram – kaj nam bodo angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, flamščina, katalonščina… ali celo kitajščina in japonščina, ko bo v Sloveniji jezik prihodnosti ruščina! 😀

    http://www.ekoper.si/koper/podruznica-najprestiznejse-ruske-univerze-odslej-v-kopru/

    • Menda se res Rusi, čeprav na na očeh javnosti, množično selijo v Slovenijo. Nek bivši geodet, ki služi kot posrednik med ruskimi in slovenskimi nepremičninarji, mi je rekel nekaj tisoč v zadnjih letih in kako mu posel cvete. Za Rusi verjetno prihajajo še Kitajci.

      • IF,
        seveda drži, kar pravite o navalu Rusov, a ta niti ni tako zelo skrit pred očmi javnosti. Rusko prisotnost lahko zaznate pri obisku kateregakoli od trgovskih centrov na slovenski obali, pa tudi kje drugje v Sloveniji 🙂

        Ruskim kupcem je še posebej všeč Portorož, kjer so med redkimi, ki si lahko privoščijo visoke cene tamkajšnjih nepremičnin.

        Ker Rusi niso državljani EU, ne morejo kupovati kot fizične osebe, zato nepremičnine kupujejo prek podjetij, ki jih ustanovijo v Sloveniji. Država zato niti ne ve, koliko Rusov si je tukaj že kupilo nepremičnino. Torej drži, da se to dogaja na nek način skrito pred očmi slovenskih birokratov in državne statistike 🙂

        Pred leti so nepremičnine v Sloveniji bolj množično zanimale npr. Angleže. A njih so privlačile predvsem lepote slovenskega naravnega okolja, nepremičnine so kupovali večinoma na podeželju ter so s kvalitetno obnovo starih poslopij celo ohranjali slovensko stavbno dediščino.

        Z Rusi je zgodba drugačna, imajo globoke žepe in in jih zanima mondeno okolje turističnih naselij in seveda slovenska prestolnica.

  6. Verjetno ima Vodopivec prav in nekaj milijardno vlaganje ( ali tudi cenejše) nima nobene ekonomske logike. In da bi imeli na kratki slovenski obali kaj pametnejšega početi kot pretovarjati ( predvsem razsute) tovore. Po drugi strani mi je škoda, da Slovenija za razliko od nekaterih drugih evropskih držav nima ( in tudi še dolgo ne bo imela) moderne hitre železniške infrastrukture. Samo drugi tir ima s tem kaj malo opravka.

  7. Železniške proge projektirajo in gradijo tudi drugod.

    Državno lastništvo. Normalno je, da je država lastnica infrastrukture luk in da ima dva koncesionarja, da ne bo izsiljevanja oz. blokiranja pretovora. Državno lastništvo pretovornega dela seveda ni potrebno, saj bodo prišli na vrsto profesionalci ala Kokoškov in ne politični kadri. Enako velja za večino državnih podjetij.

    Mednarodni projekt. Država zahteva za investicije več kot 20 000 evrov javni razpis in definicijo Vzpostavitvenega Dokumenta Projekta, za milijardnega pač ne. Glede na majhnost države (problem risov) bi bilo primerno izvesti mednarodne razpise za svetovalca projekta (kontrola celotnega projekta), idejni projekt od Luke do ciljnih destinacij (glavnina tovora je tranzitnega) ter izvedbene projekte.

    Konkurenčnost države. Eden od kriterij za konkurenčnost države je tudi sodobna infrastruktura. Najprej bi bila potrebno naročiti resno študijo pri uglednem evropskem ponudniku takih projektov o modernizaciji železnic, kakšne prednosti in slabosti prinaša ter ali je investicija upravičena. Ta del je malce preveč poenostavljen za moj okus. To naj bi bila osnova za smotrnost izvedbe, če je seveda ta cilj. Kot pišete zgoraj seveda ni!

    Država 2 milijona prebivalcev ni žal samozadostna in rabi kot Blejsko jezero svežo vodo (sveže znanje), drugače se jezero usmradi.

  8. Pametno, razen:
    1. vse okoli Luke Koper, avtor ne ve o čem govori, s temi koncesionarji itd. Sicer ima prav, da je 2. tir zgolj industrijski tir in nič več.
    2. univerza? Avtor ne ve o čem govori. Lahko naredi turistični kampus za študente… Univerze pač ne rastejo kot gobe po dežju, samo malo denarja, pa bo.
    3. tehnološki park? Isto kot zgoraj.
    4. Privatizirati zdravstvo, odlična ideja, toda naša politika ni sposobna več dovoliti privatne ordinacije, take brez politične zaveze, kaj šele klinik. Koncesije pomenijo samo javno službo za “zasebnika”. To ni privatno zdravstvo ampak državno zdravstvo s privatnimi žepi.

    Všečno napisano, toda mrgoli napak. Očitno po 70 letih nihče več ni sposoben niti sanjati normalnega gospodarstva.

    Tudi z Mirom Germom se strinjam v mnogočem, razen v tem, da bi on s tujci rad rešil naše probleme. Ne more razumeti, da naše probleme ne bodo tujci reševali, ampak jih bodo kvečjemu izkoriščali v svoj prid. Temu se reče posel!

  9. Za obstanek na politični sceni bi lovci na visoke položaje in nore investicije storili marsikaj in pri tem izsilili pristanek iz neukega naroda , ki še vedno vztraja in plava v socialističnem koperskem rdečem morju in si ponavlja v ritmu plavalnih zamahov : KAJ NAM PA MOREJO , MI SO TITOVI IN TITO JE NAŠ ! Moje razmišljanje potrjuje tudi nesmrtni napis na Sabotinu ! Vodopivec ima v marsičem zelo prav !

    Andrej Briški

  10. Dober članek. Sicer vsa Primorska ni inkubator socrealizma. Deli Gorišče so ZELO desni. Najbolj Ajdovščina, Vipava, Tolmin, Kanal. tudi ostale občine če izvzamemo MO Nova Gorica. Na Goriškem ima desnica dobre možnosti za volilno zmago.
    Južneje je dokaj desna Ilirska Bistrica, mogoče še Postojna in Pivka. Ostalo pa bolj tako tako.

    • Kot domačin se popolnoma strinjam z dr. Vodopivcem. Kaj pa ima Koper od pristanišča in 2. tira? Še najmanj. Celo malo večja vas, kot je Ankaran (in z njo občina) dobi pol koncesnine, vso gnečo na cesti, hrup in onesnaženje pa pokasira koprska. Marina za jahte in kakšna visokotehnološka tovarna bi dala Kopru mnogo več kot to pristanišče. Zares: socrealizem. Še to: zakaj pa ne bi moglo biti koprsko pristanišče ob posodobitvi te proge z enakim obsegom pretovora in najkvalitetnejšimi storitvami konkrenčna tako Trstu kot tudi Reki? Več ne pomeni tudi bolje!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite