Naivna slovenska politika in diplomacija

21
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Dogajanja okoli arbitražnega sporazuma so se na slovenski strani prevesila v popolno burlesko. Nerešeno vprašanje meje s Hrvaško nam tako že od osamosvojitve naprej kot Demoklejev meč visi nad nami. Odprtega vprašanja se v resnici sploh nismo lotili, vsakokratna oblast ga je odrivala na stran, kar nam nakazuje njeno nesposobnost razvozlati ta gordijski vozel.

Zapravljena je bila tudi prva priložnost rešiti odprto vprašanje meje ob vstopanju Hrvaške v Evropsko unijo, kjer bi Slovenija imela možnost uveljaviti svoje interese, saj je imela na razpolago »unovčiti« veto na vstop Hrvaške v EU. Navkljub številnim mnenjem naj Hrvaški ne popustimo in zahtevamo rešitev vprašanja meje pred vstopom v EU, se to ni zgodilo. Slovenska politika je za Slovenijo tako pomembno strateško vprašanje konec novembra 2009 in z ratifikacijo v Državnem zboru v aprilu 2010 prepustila arbitražnemu sporazumu, ki je še povečal negotovost ugodne rešitve za Slovenijo. Za uveljavitev arbitražnega sporazuma in preložitev odgovornosti z oblasti na državljane v primeru neugodne rešitve za Slovenijo, smo morali državljani na naknadni zakonodajni referendum, ki pa je, žal, sporazum potrdil, čeprav z minimalno večino. S tem smo zaigrali svojega največjega aduta. Argumentacija, da zaradi odprtega vprašanja meje ne moremo ovirati vstopa Hrvaške v EU, »izvisi« ob primeru slovenskega vstopa v EU in izpolnjevanje zahtev Italije in optantov …

Glede na razvoj dogodkov bi pričakoval, da bo slovenska politika in diplomacija tokrat naredila vse, da bi bila rešitev odprtega vprašanja meje v okviru arbitražnega sporazuma kar najbolj ugodna za Slovenijo ter proces čim bolj neoviran. Zaradi naivnosti slovenske diplomacije, ki bi morala poskrbeti za profesionalnost vseh vpletenih na vseh ravneh, se je Hrvaški ponudila priložnost, da iz arbitražnega sporazuma izstopi. Kaj si lahko mislimo o slovenskem zunanjem ministru in njegovih infantilnih izpadih v javnosti, ki so bili prvi znanilci prihajajoče katastrofe? Kot minister ni uspel zagotoviti niti enega pogoja za uspešno razrešitev odprtega vprašanja meje, še več, sam je celo prispeval k zapletom v procesu arbitražnega procesa. Na koncu se je tudi imenovanje novega slovenskega arbitra in njegovega zgodnjega odstopa prelevilo v breme samega arbitražnega sporazuma. Kot da niti ene stvari ne znamo ali zmoremo narediti prav … še več, kot da našo zunanjo politiko in diplomacijo vodi Hrvaška.

Hrvaški težko očitamo, da ščiti svoje interese, lahko pa očitamo našim oblastnikom, da ne ščitijo naših. Ves čas se zdi, da se ukvarjajo le sami s seboj. No, ne samo sami, z njimi se igrajo še mnoge kapitalske mafijske naveze, ki preko njih ščitijo svoje finančne interese z izčrpavanjem javnih sredstev. Slovenska diplomacija je očitno »zreducirana« na telefonske pogovore po nekriptiranih linijah … slovenska obveščevalna dejavnost pa na prisluhe slovenskim politikom in gospodarstvenikom za namene političnega obračunavanja in izsiljevanja, saj niti ni zmogla zagotoviti podatkov o pogovorih med hrvaškimi predstavniki in njihovim arbitrom, ki bi jih lahko uporabili v nastali situaciji.

Lahko samo še ugotovimo, da je zaradi naivnosti dveh slovenskih predstavnikov v arbitražnem procesu ter ministrove subjektivne in objektivne odgovornosti ugoden razplet za Slovenijo ponovno nedosegljiv. Arbitražni sporazum je praktično že propadel – Hrvaške verjetno nihče ne more prisiliti, da bi spoštovala sprejeto odločitev. Upamo lahko le, da se je »Janezek nekaj naučil« , in da bo svoje spoznanje znal tudi unovčiti ob vstopanju Hrvaške k Schengenskem sporazumu ali Evropski monetarni uniji (Euro).

Vprašanje meje se nam (oblasti) nikoli ni zdelo tako pomembna tema na naši samostojni poti. Obnašali smo se, kot bi bila naša suverenost že zagotovljena na našem celotnem ozemlju. Seveda še danes tiščimo glavo v pesek …

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


21 KOMENTARJI

  1. Slovenska zunanja politika, kot jo vodi Erjavec, ni samo naivna. Je predvsem neumna in zgrešena na celi črti.

    Če ne bi bila, se gotovo ne bi pojavljale povsem resne hipoteze, da so prisluhi Sekolca in Drenikove hrvaškim oblastem posredovane ali z nemške ali z ameriške strani. Slovensko distanciranje zadnjih let do politike ZDA in tudi politike EU in izrazita putinofilija je ne le nerazumno početje, ampak meji na pravo neolevičarsko pobalinstvo.

    • Tu se s teboj strinjam.

      Proputinovska politika je norost, zadnja veja salonskih socialistov in edini up skrajnih levičarjev in skrajnih kvazi konzervativcev.

      Glavni problem je goljufanje in negativna sekcija v vseh državnih službah in podjetij. Ne pa prisluškovanje. Tu tudi povrne vsa “desna” politika, ki nima zdrave jasne besede in načrtnega dela za več svobode, resnice in odgovornosti.

      Seveda je trenutno Cerar najbolj kriv (v resnici je zelo neodgovoren), nato Erjavec. Pa sodišča, kjer se “sodniki” ves čas dogovarjajo z močnimi politiki in z mafijci.

      Danes pa mainstream mediji pumpajo neumno rajo z Balkanom, spodrsljajev, teorijami zarot tujih obveščevalnih služb…

      Gre pa zato, da imamo najbolj pokvarjene in ne profesionalne ljudi v državnih službah na vseh instancah v 90 procentih zaradi negativne selekcije.

      Smo soft koncentracijsko taborišče, kjer za preživetje večina goljufa.

  2. Sicer se pa bojim, da tudi avtor v glavi nima pojmov na tistem mestu, kot bi se v neki deželi z bolj utrjeno demkratično tradicijo spodobilo.

    Če bi jih imel, ne bi Drenikove in Sekolca postavljal na skupni imenovalec ” slovenskih predstavnikov” v arbitražnem procesu. Vlogi državne uradnice ministrstva in člana mednarodne arbitraže sta bistveno različni in Sekolec v arbitraži ni bil noben “slovenski predstavnik”. Če nekdo ne razume, da je Sekolčevo prejemanje navodil od Drenikove sesuva vso kredibilnost procesa, potem ne razume temeljev pravne države in ločenosti vej oblasti.

    Potem ne razume, kaj je narobe s procesom Patria in ne razume, kaj je bilo narobe z montiranimi stalinističnimi procesi.

    Vsekakor je proces razmejitve na morju med Slovenijo in Hrvaško povsem v slepi ulici. Verjetno za nekaj desetletij. Pa je očitno šla propadla arbitraža v dobro smer za Slovenijo. S padcem arbitraže žal pade tudi hrvaški pristanek na stik Slovenije z mednarodnimi vodami, kar je strahovita izguba za pozicije Slovenije.

    Primerjava z italijanskimi blokadami in zahtevami pri našem vstopanju v EU so tudi slabo domišljene. Italija je hitro popustila in realno, optanti niso dobili nič. Dobili bi kaj, če bi se jim recimo vračalo odvzete nepremičnine v naravi. Odprtost trga nepremičnin pač ni neko darilo optantom, ampak naravno stanje v zahodnih družbah. Če so zahodne sile ( evropske in ZDA) hotele Hrvaško v EU, potem Slovenija pritiska ob eventuelnom nadaljevanju blokiranja Hrvaške ne bi zdržala. Ga ni zdržala. In si dela naivno utvaro, kdor misli, da bi ga lahko zdržala.

  3. Še ne slovenski avtor, ki bi prej mamo prodal, preden bi izrekel v čem je problem. Naši so naivni. Ja, seveda. Nikogar ni naivnega, že od redarja, ki piše parkirne listke, tam kjer ni treba, naprej. Že navaden redar zna narest (sicer neustaven) listek, na katerega se ni mogoče pritožiti, ker ni obrazložen. Ali je naiven? Ne, hudoben, to že. In to velja ravno tako za Erjavca, našega arbitra, agentko in 90% javne uprave, kot pravi pavel. Ali morda 90% cele družbe. Kajti po 70 letih komunizma je hudobija že kar cela dediščina revolucije.
    In sedaj bi radi vse tako, da se greh Sekolca in Drenikove ostane nedotaknjen. Nič se ni zgodilo, razen da je Sekolec odstopil (od utrujenosti, najbrž), da smo kupili največjega sodnika na svetu (ker mi lahko kupimo kogarkoli), da ne razumemo kako da je odstopil, in zdaj ker nas je Rony Abraham prevaral, moramo spet določiti novega. Le da bo zdaj težje, ker nihče ne bo hotel bit naš arbiter. Kdo bi se pa rad ukvarjal z našo sramoto. In ves denar, ki bi ga Cerar ponudil, ne bo dovolj.
    Po izbrisanih, LB varčevalcih, sedaj še to. Bog nas bo razkril. Kdor še dvomi, naj razmisli.

  4. Za vse umazanije,storjene pred osamosvijitvijo Slovenije,ni potrebno ugibati o odgovornosti,to je titopartija s svojimi aparatčiki iz nedanjih socialističnih”ljudskih republik”,nekdanje FLRJ,kjer je prednjačil v slovenski ekipi Kardelj in njegova sodrga,veliko jih je bilo!Po osamosvojitvi se režim praktično ni spremenil,morda le toliko,da so zagrizeni partijci zamrznili svoje članstvo v ZKS in brez posebnih ovir in lustracije svinjali naprej po uhojeni poti,razlika je bila samo v spremembi imena,ki je poosebljala “bivšo partijo”,ki so se ji pridružili tudi morda malo manj ortodoksni indoktriniranci iz novo nastalih strank,kar je omogočala več strankarska sestava parlamenta!Temu bi lahko rekli,da so se rakaste partijske celice razsejale praktično na 70% vladnega telesa!Reši nas lahko samo še državljanska neposlušnost,mojstrom erjavčevega kova na žalost omogočamo flirtanje z rusko mafijo,ki je za začetek pokazala po koliko so hruške z diverzijo na Ukrajino in zasedbo Krima,ali je to začetek konca samostojne Ukrajine in se ji obeta v bližnji prihodnosti ponovitev holodomora!
    Mislim,da je vsaka filozofija o restriktivnih spremembah v slovenski politiki,oziroma vladi brezpredmetna,koža nekdanjih priviligirancev je predebela,po drugi strani pa je
    naša koža postala podplat boljševističnega škornja,ki ga “templa” slovenski šuštar in
    pošilja nedostojna vabila boljševikom,”dost jih mam”,upam,da nisem edini!
    Močno me je presenetilo,da sem na sliki videl sedeti med boljševiki tudi Knausa,
    razumel bi,če bi bila to spominska slovesnost brez politične konotacije ruskih političnih veljakov,da o slavnostnem govoru upokojenca Kučana ne govorim,ali bo
    morda ponovno predlagal povišico pokojnine,človek,ki je že zdavno passe,out of style!

  5. Sodelujoči v mejni kolobociji nikakor ne morejo skriti, da so topoumni produkti usmerjenega izobraževanja, ki ga vodi fdvizem. To jim je, ne glede na akademski titel, uničilo zmožnost trezne presoje in stika z realnostjo.

  6. In seveda, poskus nadaljnjega preigravanja hrvatov z Ronnyjem Abrahamom bo imel za posledico še trikrat večjo zmago Hrvatom, kot bi je sicer imeli. Cerarjeva genialnost je šla po vodi v enem tednu. Skoraj cela država je ploskala.

  7. Oh,ko bi le še kdo od nas lahko verjel,da gre za naivnost in neprofesionalnost-tako pa je hočeš-nočeš vedno bolj opazno,da “posvečeni”še kako dobro vedo,kaj delajo…

  8. Največji problem je, ker nihče ne odgovarja za namerne ali nenamerne neumnosti, ki nam povzročajo ogromno škodo.

    Erjavec je na novinarsko vprašanje odgovoril, da ve, da je Sekolec, vendar da ne ve v katerih, ker je o postopkih izvedel iz medijev.

    Ta je pa ponovno butalska. Zunanjemu ministru mora biti vsaj danes jasno, kaj se je dogajalo in kaj se bo dogajalo s Sekolcem, ne pa da ne ve nič. Mogoče zato, ker ga zagovarja oziroma ščiti.

  9. Erjavec ima prav, ko pravi, da ni prepričeval Abrama naj odstopi. Noče pa vedeti, da je Abram odstopil zaradi ravnanj Sekolca, Drevnikove in Erjavca.

  10. “Odprtega vprašanja se v resnici sploh nismo lotili, vsakokratna oblast ga je odrivala na stran, kar nam nakazuje njeno nesposobnost razvozlati ta gordijski vozel.”

    Uf, ta pogled pa ne drži. Oblastniki ga niso obravnavali, saj ga ni bilo potrebno. Če bi pa jih ljudje prisili, da ga morajo obravnavati, sicer jih bodo spodili z oblasti, bi se pa zadeva hitro spremenila. In tudi sedaj je tako … sploh ni važno, čigav je Piranski zaliv, naši oblastniki bodo ostali na oblasti …

  11. Ob propadli arbitraži, ki jo je zafural naš vladajoči režim, kot je zafural že pred desetletji kopico obmejnih problemov, predlagam, da za novega “slovenskega” arbitra izbere tujega strokovnjaka, najbolje Hrvata, na primer Rudolfa, ki je s svojimi nastopi že večkrat dokazal, da je brezkompromisni hrvaški rodoljub! Tako bodo najlaže dobili vse, kar zahtevajo brez novih nadmudrivanj in afer pa bo volk sit in koza cela: Hrvaška in naš komirežim. Kaj bo s Slovenijo in Slovenci, je režimu in večini volilcev tako vseeno, važno je, da so naši komikontinuitetniki na oblasti, kot je preroško povedal že Dolanc.

  12. Če si sposodim twit od Libertarca, odlično povedano:
    pri nas velja neodločnost in sprenevedanje v resnici za modrost, premišljenost in umirjenost.

    • Odlično.

      Štihovim pridevnikom bi dodal še tri značilne za Fritzle (izkrivljalce resnice) : leporečenje, strokovnost, pozitivnost…

  13. Ta intervju s Pusićevo nam zabija vse žeblje v krsto:
    http://www.finance.si/8834232
    To je tisto kar bi mi radi spregledali in zatajili. Toda to bi bilo težko celo v Severni Koreji.
    Sekolec in Drenikova nista bila niti zaslišana. Češ naj hrvati dokažejo vse to. Pozablja se, da jim ni treba dokazati.

  14. Zakaj na “desnici” ni pisca, ki bi z resnico osvetlil cel problem. Ne Bartolj, ne Prešeren in ne Selihović se ne morejo približati resnici, celostnemu državniškemu pogledu na katastrofalno vladno diplomacijo in katastrofalno slovensko sodstvo. Seveda je večina Hrvatov travmatiziranih z narcisističnim Nacional socializmom.
    Ampak se z besedičenjem politikantsko zaletavajo v Erjavca in Cerarja, ki ju bodo skorumpirani volivci spet še bolj podprli.

  15. Dobro vprašanje. Najbrž zato, ker ne bi zaslužil niti za star kruh. V tej družbi bi ga ugonobili. Vsa oblast bi se spravila nanj. Vse institucije.

  16. Vse kaže, da je slovenska oblast z balkansko navezo v želji, da bi na hrvaškem levica znova dobila volitve, zakuhala prisluškovalno afero.

    Slovensko skupno dobro pa je spet porušeno.

  17. Nobena normalna in dobronamerna oblast se ne bo vnaprej hvalila, da bo arbitražno sodišče odločilo njej v prid, saj bi se morala zavedati, da bo nasprotna stran hotela to preprečiti.

    S hvaljenjem pa je dala dober razlog za odstop od arbitraže oziroma argument vplivanja na sodišče, da sprejme drugačno odločitev.

    Potrebno je bilo le še pridobiti prisluškovalne dokaze.

    V resnici je bolj problematično smiselno hvaljenje ministra, da je v navezi s sodiščem kot pa prisluhi, ki le potrdijo to, kar je minister že povedal.

Comments are closed.