Nagovor nadškofa Antona Stresa pri maši za domovino

3

anton stresPREJELI SMO. Znane Jezusove besede, naj damo cesarju, kar njegovega in Bogu, kar je Božjega, kažejo, kje ima svoj izvir moderne ideja ločitve države in Cerkve. Pri samem Jezusu Kristusu. Njegovo poslanstvo ni bilo od tega sveta. Oznanjal je Božje kraljestvo, to Božje kraljestvo pa ni politična ali geografska danost, ampak je povsod tam, kjer vlada Bog, ki je ena sama ljubezen. Tudi sicer je svojim učencem Jezus naročal, naj bodo na svetu, vendar ne od sveta (prim. Jn 17,1–17). Kristjan je torej prebivalec dveh svetov in dveh kraljestev: Božjega in človeškega, je državljan dveh držav, Božje in človeške, kot bi rekel sv. Avguštin, ki je napisal znamenito knjigo o Božji državi. Ideja o razlikovanju teh dveh držav, o njihovih različnih pripadnostih in različnosti njunih pristojnosti je torej stara toliko kot krščanska vera in jo je tudi krščanstvo zavestno uveljavljalo vse od papeža Gelazija naprej, ki je že davnega leta 494 napisal znamenito delo o dveh mečih, se pravi o dveh oblasteh in avtoritetah: posvetni in duhovni. S tem je krščanstvo odločilno prispevalo k sodobni ideji o omejitvi politične oblasti. Vladarji nimajo duhovnega poslanstva, nimajo pristojnosti na področju vere in moralnih vrednot. Obstaja področje življenja, področje vesti, vernosti in moralne zavesti, področje, ki ga zaznamujeta vprašanji, kaj je res in kaj je prav, pred katerim se mora oblast vladarjev in državnikov ustaviti. Ideološko teptanje vesti državljanov in duhovno nasilje nad osebnim prepričanjem nima opravičila v evangeliju, čeprav se je v zgodovini tolikokrat dogajalo. Za sodobno demokratično in svobodoljubno miselnost so torej Jezusove besede izjemnega pomena. Tu je idejni in duhovni izvir ne samo sodobne ideje medsebojne neodvisnosti in samostojnosti države in Cerkve, ampak celotne tako imenovane civilne družbe. Jezusovo razlikovanje dveh kraljestev, Božjega in svetnega, omejuje vsak vladarski absolutizem, ki hoče obvladovati vse in ki je tista grenka in grešna korenina, iz katere so izrasli vsi totalitarizmi in diktature na svetu.

Če ima razlikovanje med državo in Cerkvijo svoj izvir v samem Jezusovem nauku, potem iz tega izhaja zelo pomembno in odločilno spoznanje: tega načela ni dopustno uporabljati za omejevanje delovanja Cerkve. Kdor to dela, to načelo zlorablja. Jezus je to načelo postavil zato, da bi zagotovil svobodno in neovirano delovanje svojih učencev in tako so to tudi razumeli številni njegovi moderni zagovorniki, kot npr. avtor znanega reka o »svobodni Cerkvi v svobodni državi«. Eno je gotovo: načelo, po katerem sta Cerkev in država med seboj neodvisni in samostojni, ne opravičuje nobenega omejevanja delovanja Cerkve in njene navzočnosti v človeški družbi, nobenega potiskanja na rob družbe in v strogo zasebnost posameznikovega življenja. Tudi Jezus se ni skrival v zasebnost, ampak je »hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu« (prim. Lk 8,1). Na javnost svojega delovanja se je skliceval tudi pred Pilatom. »Javno sem govoril svetu. Vselej sem učil v shodnici in v templju, kjer se shajajo vsi Judje, na skrivnem pa nisem nič govoril« (prim. Jn 18,20).

Čeprav Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta, pa to torej ne pomeni, da ga je treba iz javnega življenja izrivati ali da za življenje na tem svetu nima pomena. Nasprotno. Berilo iz preroka Ageja (prim. Ag 1,5–11;2,4–5), ki smo mu prisluhnili, poudarja, da je omalovaževanje duhovnih vrednot naravnost pogubno za zemeljsko blagostanje: »veliko sejete, a malo pospravite, jeste, a se ne nasitite, pijete … in kdor dela za plačo, spravlja denar v luknjasto mošnjo« (Ag 1,6). Cerkev, ki nima neposredne pristojnosti na področju svetnega življenja in njegove gospodarske ali politične ureditve, z oznanjevanjem duhovnih vrednot in etičnih pravil življenja izvršuje poslanstvo, ki je naravnost nepogrešljivo in tega se v današnjih težkih časih vendarle začenjamo zavedati.

Drage sestre in bratje, dragi sodržavljani, dragi prijatelji! Letos obhajamo dan državnosti v ozračju, ki mnogim jemlje pogum in optimizem. To ne prihaja samo od umanjkanj na področju gospodarstva in financ, ampak veliko bolj od umanjkanja vrednot poštenja, resnicoljubnosti in pravičnosti, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ki so moralne osnove vsake perspektivnosti, medsebojnega zaupanja, poguma in optimizma. A ravno k pogumu in dejavnosti nas kliče prerok. Kliče nas k temu, da zopet pozidamo tempelj, tempelj duhovnosti in temeljnih moralnih vrednot. To je naša posebna in temeljna naloga. Te vrednote nas najmanj stanejo, zanje ne potrebujemo mednarodnih kreditov, so nam takoj na dosegu, če le jasno uvidimo potrebo po njih in se zanje tudi iskreno in dosledno odločimo. Amen.

Anton Stres

3 KOMENTARJI

  1. Ponavljam samo zakljucek pomembnega govora nasega metropolita Antona Stresa:
    Letos obhajamo dan državnosti v ozračju, ki mnogim jemlje pogum in optimizem. To ne prihaja samo od umanjkanj na področju gospodarstva in financ, ampak veliko bolj od umanjkanja vrednot poštenja, resnicoljubnosti in pravičnosti, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ki so moralne osnove vsake perspektivnosti, medsebojnega zaupanja, poguma in optimizma.
    Tu pa pomaga samo ponizno izprasevanje vesti, osebno poboljsanje (spreobrnenje)in skupna molitev Ocenasa.

  2. Dokaj mlačno govorjenje za čas najhujše stiske slovenskega naroda in slovenskih kristjanov. Lahko bi se nadškof bolje potrudil in bolj jasno in ostro naslovil glavni problem Slovenije, ki se mu je JJ približal deloma s tem, ko je danes rekel, da ” več Jugoslavije pomeni več problemov in več revščine v sodobni Sloveniji”.

    S tem je JJ naslovil tako komunizem ( rdečo zvezdo) kot YUGO fašizem.

    Nadškof pa bi že lahko kaj naredil na področju religije, saj v Sloveniji cca 75% ljudi verjame v komunistično oz. socialistično religijo. 10% pa v krščanskega Boga. Dobrih 50% jih blefira, da sočasno verjamejo v socialističnega boga in krščanskega Boga in da so krščanski socialisti ( oksimoron) – kot če bi rekli, da so današnji vladarji slovenije kapitalistični socialisti. Verjetno pa je nadškof Stres preveč permisiven “vzgojitelj” in se boji konflikta, zato deluje podobno mlačno in všečno kot bivši nadškof Uran.

    Levičarji živijo v 19.stl. in ne morejo začrtati meja med socializmom in zdravim levičarstvom. Niti minimuma ne zmorejo: odpovedati se NASILJU, REVOLUCIJAM in OBSODITI MNOŽIČNE ZLOČINCE v svojih vrstah. Celo več: danes je prevladujoča ekonomija Keynesa ( socilista), kajti v ZDA in v Evropi gre preko 50% proračuna za socialne dodatke oz. za korupcijo lenuhov, nesposobnih. ZDA in Velika Britanija sta samo z 10% BDP za vlado dosegli svetovni imperij, danes pa je večina zahodnih demokracij ogrožajoče socialističnih, saj gre za državni proračun nekajkrat več denarja. Država ni več vlada, ampak je MEGA-Korporacija, MEGA-MAMICA in MEGA-OČI, skratka bog. Zakaj? Ker je toliko skorumpiranih SOCIALISTIČNIH državljanov ( parazitov, ki živijo na socialnih prispevkih, birokratov, delavcev v državnih ffirmah in interesnih skupin, ki iz skupne Sklede vlečejo milijone in milijarde za nesmiselne projekte – tem zadnjim pravim Mafija.

    Klasični liberalci ( kot poudarja tudi mladi čilski ekonomist) govorijo, da socialna država umira in jo je nemogoče dodatno denarno napajati, ker se razrašča v nesmisel in ubija družbo. Enostavno se ekonomska enačba več ne izide. Ker kapitalizem temelji na ustvarjanju novega, socialna država pa temelji na fevdalizmu ( ekonomija ničelne vsote, socializem), da “več imaš, če več vzameš”.

    • Gospod Pavel,
      strinjam se z vašo ugotovitvijo: “Dokaj mlačno govorjenje za čas najhujše stiske slovenskega naroda in slovenskih kristjanov.”

      V taki družbi, kot je naša, bi moral Jezusov predstavnik grmeti in opozarjati na kraje, ropanje in uničevanje morale ter biti luč, ki osvetljuje pot v boljšo prihodnost. Menda in to bo očitno kar res, gospod Stres ne more govoriti, ker je njegov podpis na nekih pogodbah. Sprva sem to imel za namenoma izstreljene govorice ampak! Ampak! Žal!
      🙁

Comments are closed.