Nacionalni program za kulturo 2018-2025: Program za plače in penzije

25
618

Zdaj pa poslušam poročila o novem nacionalnem programu. Pravijo, da za kulturo. Pa se mi zdi, da bo tam notri bolj malo kulture, veliko pa je govora in pisanja o privilegijih, ki si jih hoče ozka skupina prisvojiti. Privilegij, da jim iz državnega proračuna omogočijo brezdelje in brezskrbno življenje.

Socializem v Sloveniji je pognal tako močne korenine, da si njegovi zagovorniki niti predstavljati ne morejo, da je mogoče tudi drugače. Socializem je zanje sistem, ki jim omogoča, da od države dobijo to in ono, po možnosti do smrti. To in ono pa ni nič drugega kakor denar za katerega jim ni potrebno delati ali se zanj potruditi, še manj zanj odgovarjati. Gorje tistemu, ki bi želel izvajati zakonsko predpisan nadzor nad prejemniki državnega denarja. Opravljanje in obrekovanje, blatenje in pravo sovraštvo bi občutil iz kuloarjev lobistov, ki skupaj med delovnim časom kafetkajo in kadijo, ali kakor bi rekli pošteni in pridni delavci lenarijo in zapravljajo služben čas. In tega in takih je Ljubljana polna! Pa ne gre za kakšno teženje, temveč za zakonsko predpisano dolžnost, da mora biti poraba javnega denarna smotrna in pregledna.

Zelo priljubljen način, da se iz javnega denarja pretoči denar v žepe izbranih prvorazrednih državljanov so tkim. »nacionalni programi«. Vedno znova se izkaže, da gre pri tem le za že znano kupovanje pripadnosti naših. Začelo se je z borčevskimi penzijami s katerimi so komunisti poplačali partizane, da so jih pripeljali na oblast in da so le-ti zvesto in do konca, praktično do zdaj, podpirali totalitarizem in zagovarjali vse zločine partije in nanjo pripeli še lastne. Slovenija je ena od tisti dežel kjer se kljub sedemdesetim letim od konca vojne, število borcev povečuje in penzije množijo, saj so jo samovoljno in proti vsaki logiki prenesli na žene, otroke in vnuke. Tako vlagamo neznanske milijone v zavoženo preteklost od katere ni bilo nič dobrega.

Pa ko bi se vsaj končalo s temi. V parlamentu se vedno znova najde kakšna večina, ki je pripravljena še komu podariti privilegirano in visoko pokojnino. Tako je košarkar spravil skozi zakon, ki športnikom zagotavlja privilegirane penzije. Diskriminacija navadnih državljanov v imenu… tu ostane prostor prazen, saj noben športen dosežek ni vreden takega nagrajevanja. Ni vreden, ker kdor je uspešen, zasluži v svojem kratkem športnem času več kakor zasluži Slovenec s povprečno plačo v svojem življenju. In pozor, povprečna plača je v praksi visoka plača, ker se množica prebija skozi življenje z minimalno plačo, nekaj pa je takih, ki imajo bajne plače. Med njimi vsi direktorji raznih agencij, inštitutov in ustanov, ki ne spadajo v državno upravo, ampak se napajajo iz proračuna, pa jih nihče ne nadzoruje.

Zdaj pa poslušam poročila o novem nacionalnem programu. Pravijo, da za kulturo. Pa se mi zdi, da bo tam notri bolj malo kulture, veliko pa je govora in pisanja o privilegijih, ki si jih hoče ozka skupina prisvojiti. Privilegij, da jim iz državnega proračuna omogočijo brezdelje in brezskrbno življenje. Večina samoimenovanih kulturnikov spada prav v to kategorijo. Njihove stvaritve največkrat končajo v smeteh, njihove inštalacije so pozabljene, še preden so pospravljene, njihova umetnost je minljivost v pravem pomenu besede. Do lepote in s tem do kulture nimajo pravega odnosa. Gojijo pa podobo zapuščenega, zanemarjenega in eksentričnega človeka, ki je proti normalnemu, lepemu, slovenskemu… Čas bi bil, da k mikrofonom pripustijo tudi tiste, ki z ljubeznijo gojijo kulturo izven Ljubljane in je marsikdaj bolj lepa, kvalitetna in trajna kakor ona, ki jo prodajajo plačanci in je noče nihče kupiti, zato potrebujejo nacionalni program s katerim si bodo zagotovili iz proračuna prihodek in penzijo.

Jaz pa pravim, dovolj! Država se zadolžuje z vedno novimi milijoni, ki gredo v nič, ker gredo v privilegirane penzije in plače brezdelnežev, to je tkim. kulturnikov, borcev, direktorjev, pol-javnih delavcev… Goščava privilegiranih plač in penzij je neznanska. Postaja za vse nas breme, ki ga ne moremo nositi, zato si moramo naliti čistega vina.

Nobenega nacionalnega programa več! Nobene plače za privilegirane brezdelneže več. Nobene penzije za športnike ali borce. Kdor ne dela, naj pač ne je! Kdor pa dela, naj ima zase in svojo družino, zato naj država neha privijati davčni vijak. Kajti jemlje tem in daje onim. Vem pa, da brez zamenjave oblasti ne bo šlo, kajti ti »oni« so njihovi otroci, njihovi volivci, so tisti, ki ohranjajo tajkune in levičarstvo in si domišljajo, da jim je vse dovoljeno. Zdi se, da jim je, ampak za »vsako rit se najde palica« pravi pregovor. Tudi za te kulturne, športne, borčevske in vsakovrstne pijavke.

25 KOMENTARJI

  1. A tako, nekaterim bodo dajali visoke plače, pristno slovenko kulturo in slovensko dediščino, pa izničujejo.

    Najverjetneje bo dobil nagrado ravno tisti, ki jo najbolj izničuje!!!

  2. Nobenega nacionalnega programa več? Sicer se ne navezuje na gornji članek, a kljub temu: proti koncu gre javna razprava o predlogu Resolucije o družinski politiki (= nacionalni program 2018-2028): http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/druzina/RDP_-_predlog_za_JR.pdf

    Nisem se pretolkla do konca, a eden izmed vtisov: še večje vtikanje države v družine in vse manj avtonomije in svobodne izbire staršev (npr. predlog za delno namensko koriščenje otroškega dodatka ali pomoč ob rojstvu otroka v obliki dobropisa, ki bi bil vnovčljiv v točno določenih trgovinah, siljenje otrok v vrtce – tudi tistih, ki imajo urejeno domače varstvo in še kaj). Kljub pogostim navajanjem ustavnih določb o ‘vzgoji po prepričanju staršev’. In seveda: razne ‘široke formulacije’, ki paranoikom (kot sem jaz) puščajo vtis širokega odpiranja vrat ideologiji spola.

  3. Smisel socializma je prav v deljenju nezasluženih privilegijev.

    Če bi radi ukinili nezaslužene privilegije, je treba najprej ukiniti socializem in vzpostaviti tržno gospodarstvo. Tudi za t.i. kulturnike, ki to niso.

  4. Ko sem zdaj prebral Nacionalni program za kulturo 2018-2025, se bojim, da je namenjen raznarodovanju slovenskega naroda.

    To izhaja iz tega, da program uvaja javni interes kot gonilo slovenske kulture, pri čemer zanemarja slovensko ustavo, ki v 3. členu določa, da je Slovenija država slovenskega naroda.

    Z javnim interesom, ki je politično orodje oblasti, pa se skuša slovenstvo na različne načine izničevati z uvajanjem multikulti kulturo.

    V zadnjem času je ta politično zrežiran “javni interes” zelo močan:
    – z uvajanjem mnogih neslovenskih besed, pa čeprav imamo lepe slovenske besede
    – z uvajanjem primitivnega nekulturnega odnosa med kupcem in prodajalcem, kjer ni več slovenske kulturne tradicije: prosim – izvolite- hvala, ampak le prostaški balkanski evo.
    – s pregnanstvom slovenske glasbe in pesmi iz gostišč, trgovin, mnogih prireditev, radijskih postaj, kjer se sliši tuja glasba in pesem
    – z različnim omalovaževanjem vsega kar krasi slovensko kulturno dediščino in pristno slovensko kulturo.

    Slovenski narod in slovenska država bo obstala in se razvijala le, če bomo zavestno in načrtno spoštovali in razvijali slovensko kulturo!!!

    Slovenska kultura je korenina slovenskega naroda in slovenske države!!!

    To

  5. Zato ne rabimo dolgovezne in nejasne programe.

    Rabimo domoljubno zavest in dobro gospodarjenje s slovensko kulturo, da bo vsako leto v večji zastopana v našem zasebnem in skupnem javnem življenju.

    Zakaj je to potrebno?

    Zato, ker nimamo normalnega odnosa do nje, torej tako kot druge države, ki se postavljajo s svojo kulturo povsod.

    Mi pa smo še kar hlapci. Ko gremo letovat na Hrvaško ali kakšno drugo republiko v bivši državi in prebivamo v hotelu, nam ne bo omogočeno gledanje slovenskih RTV programov.

    Poleg tega nas ne bodo nagovorili niti z eno slovensko besedo, pa čeprav smo njihovi stalni in številni turisti.

    Sramota za njih in za nas z vlado na čelu, ki to dopustimo.

  6. Te probleme naj vlada takoj reši, ne pa da piše dolge programe s katerim uvaja še manj slovenstva v Sloveniji.

  7. Dokaz temu oblastnemu izničevanju slovenske kulturne dediščine in slovenske kulture nasploh je tudi dejstvo, da letos prvič Javni sklad RS za kulturo ni organiziral regijska srečanja slovenskih ljudskih pevcev in muzikantov češ, da ni denarja.

    Pri tem pa so pozabili, da ljudski pevci in muzikanti pridejo prostovoljno, zastonj in z velikim veseljem, da lahko pokažejo kako ohranjajo in negujejo slovensko kulturno dediščino.

    Sramota za JSKD!

  8. Glede na to, da se nacionalni program o kulturi izogiba skrbi za domoljubje in vse kar je z njim povezano, nam daje misliti, da se ne obeta nič dobrega slovenski kulturni dediščini, slovenski pesmi, slovenski glasbi in nasploh s slovenski kulturi ter slovenski državi.

  9. Pred kratkim sem zasledil inovativno Nizozemsko rešitev za rešitev stanovanjskega problema mladih umetnikov: Umetniku, ki se prostovoljno javi, omogočijo praktično brezplačno bivanje v getu. Umetnik vrne uslugo z poučevanjem otrok v tem getu. To bi lahko pri nas vpeljali recimo v kakšnem romskem naselju. Ali za poučevanje imigrantov. Tak umetnik bi dobil dokaj enostavno delo, ne bi imel več eksistencialnih skrbi, in potem še imel čas za razvijanje in rast na svojem področju.

      • Kaj komplicirate?
        Naj se umetniki prebijajo na trgu, enako kot vsi ostali v realnem sektorju. Kdor ni dovolj dober, da s svojimi umetninami preživi, naj pač počne kaj drugega. V prostem času je še vedno lahko naklonjen umetniškemu ustvarjanju in mogoče celo nekaj postrani zasluži. Ne zdaj pričakovati, da bi ljudje, ki sedaj zaradi previsokih davkov komaj preživijo, plačevali še za razne “umetnike”, da bi ti ustvarjali “umetnine”, ki jih nihče ne želi, kupuje.
        Tako je npr. v Švici. Kulturno ministrstvo se lahko mirne duše tudi ukine. Ne rabimo 17 ministrstve, v Švici jih imajo 7.

        • Švicarsko kulturno ministrstvo je del njihovega notranjega ministrstva in sicer se imenuje Federalna Pisarna za Kulturo – sem se pozanimal.

          Moj predlog je čisto posloven predlog, s ciljem pomagat kulturnikom brez finančnih izgub. Sicer pa, brez skrbi, mnogi kulturniki, vsaj v nekaterih branžah, že sami pogumno jadrajo po podjetniških vodah. Recimo filmska umetnost se je menda v zadnjih letih razcvetela kljub skoraj praznim državnim jaslim. Kolikor opažam tista fama, da komerciala ni umetnost, že počasi postaja pase.

  10. Vsak Slovenec bi se moral zavedati, da je slovenski narod je zaradi svoje majhnosti zelo ogrožen narod.

    Tega bi se morala najbolj zavedati oblast.
    Zato bi morala ustvariti pogoje, da se bo ohranjala in negovala slovenska pozitivna kulturna dediščina in kulturna tradicija.

    Turist, ki pride v Slovenijo bi moral na vsakem koraku zaznati slovensko dušo in kulturo, ne pa da tega sploh ne more zaznati.

    To pa ne pomeni, da ne skrbimo tudi za kulturo manjšin.

  11. Naši balkanski bratje nam dajejo zgled, kako se stvari streže.

    Pri njih boste zaman iskali slovensko besedo, pesem in glasbo.

    Mi pa kulturno klečeplazimo tako, da je kar grdo.

    In plačujemo njihovim pevcem bajne vsote, našim pa ne privoščimo kos kruha.

  12. In zakaj je tako?

    Zato, ker se nismo spravili v stanje normalnosti.

    Stanje naše normalnosti pa zahteva, da ravnamo kot dober in skrben gospodar s svojo kulturo, narodom in državo!

    • Glede tega smo slab gospodar – mnogi kulturniki se gotovo strinjajo. Najprej jih je na suhem pustil Janša potem, ko so ga tudi pomagali vreči z oblasti, pa so izviseli še pod levičarsko vladavino.

  13. Vendar pa moramo biti pošteni in pravični ter priznati, da je predstavlja Nacionalni program za kulturo 2018 do 2025 velik napredek v primerjavi s kulturnim programom 2104 do 2017 iz katerega je vel en sam liberalizem, ki ne spoštuje slovenske kulture.

  14. Skratka, morali bi se potruditi in pomagati kulturnemu ministru, da se slovenski nacionalni program kulture še izboljša.

  15. Kultura je temelj vrednotnega življenja, saj vključuje vero, človekoljubje, resnicoljubje, poštenje, solidarnost in odgovornost slovenske skupnosti.

  16. Tole si Slovenci tudi zaslužimo:

    Da ne bodo državne in občinske proslave tuje,ampak slovenske.

    Da bomo lahko z iskrenim srcem in dušo proslavljali našo lepo deželo in se ji sonaravno zahvaljevali s slovensko besedo, pesmijo in glasbo!!!

  17. Ker so naši predniki tako ravnali že tedaj, ko nismo imeli svoje države, je življensko logično in odgovorno, da danes tako ravnamo tudi mi.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite