Nacionalizacija Sueškega prekopa

0
363

Sueški prekop je najdaljši morski prekop na svetu. Dolg je kar dobrih 162 kilometrov, globok pa skoraj 20 m. Pri dnu je širok 80 m, na vrhu pa od 120 do 150 m. Graditi so ga začeli 25. aprila 1859 leta po načrtih in pod nadzorom Francoza Ferdinanda de Lessepsa.

Sueški kanal povezuje Sredozemsko in Rdeče morje ter je neposredna pomorska zveza med Vzhodom in Zahodom. Začne se pri egiptovskem pristanišču Port Said na severu in se konča pri Suezu na jugu. Sueški prekop je precej skrajšal morsko pot med Evropo in vzhodno Azijo, še posebej pot med Londonom in Bombajem, ki je postala kar 8000 km krajša.

Vzporedno s plovnim prekopom je speljan še tako imenovani sladkovodni prekop, po katerem dovajajo pitno vodo iz Nila. Ob njem pelje železniška proga Port Said – Suez. Prekop so slovesno odprli leta 1869.  Po drugi svetovni vojni se je promet po Sueškem prekopu precej povečal zaradi povečanega povpraševanja trga po prednje-azijski nafti (Irak, Iran).

Leta 1954 oblast v Egiptu prevzame zagrizen borec proti imperializmu v arabskem svetu in v Afriki, Gamal Abdel Naser, arhitekt socialistične revolucije že iz leta 1952. Ko leta 1956 Svetovna banka in ZDA nočeta sofinancirati izgradnjo velikanskega Asuanskega jezu, Egipt, domnevno po Titovem nasvetu, po hitrem postopku nacionalizira sueški prekop. S tem ukrepom pa je bila močno ogrožena britansko – francoska korporacija, ki je upravljala prekop in bila dotlej njegov večinski lastnik. Tako je bila spočeta »Sueška kriza«. Sledila je neuspešna vojaška intervencija Francozov in Angležev na Egipt. Jugoslavija, oziroma njen voditelj Tito, se je odločila, da bo bratskim narodom navkljub embargu pomagala z orožjem. Angleži so namreč v Sredozemskem morju zajeli  jugoslovansko trgovsko prekooceanko, ki je bila do vrha napolnjena z orožjem in na poti v Egipt.

To je bila Titova največja orožarska afera. Kako zelo se zgodovina ponavlja, mar ne? Zdi se, da je sedanja orožarska afera v Sloveniji pravi mačji kašelj v primerjavi s takratnimi predrznostmi maršala Tita. Zaradi podobnih vzrokov, ki so vedno koreninili v obvladovanju dejanskega nadzora nad Sueškim prekopom, pa je do ponovnih vojaških spopadov prišlo tudi leta 1967 v tako imenovani šestdnevni Sinajski vojni. Militantni polkovnik Naser je namreč z Jordanijo in Sirijo Izraelskim ladjam  blokiral vhod v Akabski zaliv. Izraelci so se 5. junija 1967 odločili za bliskoviti napad, ki ga je vodil enooki legendarni general Moše Dajan. Po uničenju egipčanske vojske, so Izraelci s tremi tankovskimi divizijami prišli vse do Sueškega prekopa. Prekop je bil tedaj zaprt do leta 1975.

Foto: Wikipedija

Prijava

Za komentiranje se prijavite