Na njegovem razpotju

6
290

Zelo sem vesel in počaščen, da sem urednik knjige At his Crossroad, ki je nedavno izšla pri ugledni založbi Springer. Knjiga je sestavljena iz dveh delov: angleškega prevoda Na novih razpotjih dr. Franceta Bučarja in petih esejev, ki analizirajo in aplicirajo njegovo teorijo.

Namen publikacije je mednarodni akademsko-intelektualni javnosti predstaviti misel dr. Franceta Bučarja oz. njegovo sistemsko teorijo. V ozadju projekta sta dva motiva, in sicer poklon slovenskemu mislecu in prizadevanje za zapolnitev manjka odmevnih raziskovalnih izdelkov slovenskih akademskih institucij v mednarodnem družboslovnem (zlasti politološkem) prostoru.

Zakaj bi bila torej Bučarjeva sistemska teorija zanimiva za tuje raziskovalce in kakšen je njen globalen znanstven doprinos? Menim, da za to obstajajo štirje razlogi. Prvi je, da Bučar v sistemske teorije vpelje dve novosti. Njegova teorija se ne osredotoča zgolj na strukturo sistema, pač pa poudarja tudi pomen posameznikov, ki upravljajo z različnimi podsistemi. Slednje je bilo do sedaj zapostavljeno. Prav tako njegova teorija vpeljuje novo povezavo med podsistemi – etiko. Etika tako postane počelo racionalnega obnašanja. Drugi razlog je, da je s kreiranjem tovrstne sistemske teorije Bučar operacionaliziral oz. naredil meta-teoretska ali filozofska stališča avtorjev, ki so pisali o vlogi obeh ontoloških dimenzij – strukture in agensa (e.g. Anthony Giddens) uporabna. Tretji: Bučarjeva sistemska teorija predstavlja  most med pozitivizmom in interpretivizmom; med kvantitativnim in kvalitativnim; med razlago in razumevanjem. In zadnji, izhajajoč iz vseh treh prejšnjih razlogov, da Bučar predstavi sintetično teorijo, kar je v družboslovju redkost.

Pri izboru Bučarjeve knjige, ki bi kar najbolj predstavila bistvo takšnega prevoda – torej najmanj slovensko-centrična, in obenem tudi koncizna predstavitev njegove teorije, pa sem naletel na težavo. Bučar je bil namreč izjemno plodovit pisec, vendar pa v njegovem opusu ni knjige, v kateri bi eksplicitno predstavil svojo sistemsko teorijo. Ta problem pa ni značilen zgolj zanj. Tudi Alfred Thayer Mahan, najpomembnejši ameriški geopolitični analitik, svoje teorije nikoli ni strnil v eno knjigo. Tako sem bil v dilemi, katero Bučarjevo knjigo izbrati.

Sam prevod spremlja še pet študij – tri teoretske in dve aplikativni. Avtorji teh prispevkov so priznani profesorji večinoma slovenskega rodu, ki so študirali v tujini in tudi svojo nadaljnjo poklicno pot opravljajo izven meja Slovenije, in  člani ASEF (American Slovenian Education Foundation). Prav tako pa njihov izbor reflektira Bučarjevo naklonjenost interdisciplinarnosti.

V svojem prispevku postavim Bučarja v kontekst različnih sistemskih teorij ter s tem odgovorim na specifična vprašanja raziskovalcev: ”in kaj potem?” (so what?) in zakaj bi me moralo to zanimati (who cares?). Peter Verovšek (University of Sheffield) klasificira Bučarja znotraj tradicije kritične teorije. Mark Hamilton (Inter-American Defense College) poveže Bučarjev sistem s teorijo dinamičnih sistemov. Urška Velikonja (Georgetown University) aplicira Bučarjevo razumevanje etike na problem reguliranja finančne ekonomije. Matej Drev (Georgia Institute of Technology) pa aplicira Bučarjev sistem na izziv, ki ga predstavlja umetna inteligenca za ekonomijo in neenakost.

Dr. France Bučar se je v svojem življenju večkrat znašel pred težkimi odločitvami – razpotji. V znanstvenem smislu pa se v povezavi z njegovo teorijo vedno znova pojavlja enako vprašanje – kako ga klasificirati? Prav ta dilema dela Bučarjevo misel unikatno. Predstavljeni projekt je v meni utrdil to prepričanje in obenem odkril dimenzije in aplikacije Bučarjeve sistemske teorije, ki so mi bile do sedaj skrite. Prav zato pričujoče delo nudi nekaj novega tudi slovenskemu bralcu, ki je sicer že seznanjen z Bučarjevimi tezami.

6 KOMENTARJI

  1. Slavljenju te knjige in Bučarjevega genija še nisem zmožen komentiranja, zato bom počakal odmevov strokovnjakov v zadevi.
    Poraja se mi razkol med zadevami, ki jih površno poznam.

    Kako tak genij v človeku, ki ga opeva Peskova in zdaj tudi g Kovač, ko pa za navadnega in povprečnega državljana in sopotnika v gibalu Slovenije odzvanjajo povsem neke drugačne strune istega človeka.

    Mislim, filozofiram in učim ter pišem eno, de facto pa vplivam, reagiram, urejam vitalne zadeve, ki se tikajo vseh državljanov, povsem drugače in v nasprotju z lastnim “soft wareom” ?

    recimo, usporejajmo z Kocbekom – isto pakiranje ???
    Kaj hočem povedati?

    Recimo-denimo, Ivan Urbančič je živel oboje, notranje in zunanje z vrhunskim žitjem in bitjem v pravičnosti, realnosti in gromozanskem upanju, da je pokalo od silne sile!

    Divja zadeva. In Kocbek.In Bučar.

      • Prepoznal ga je preživeli iz kočevskega brezna, pozabil sem njegovo ime, umrl pa je pred kratkim. Bučar je jezdil belega konja v Celovcu, ko so transportirali domobrance v Titove klavnice.Na roka je imel navešene zapestne ure pokradene od Domobrancev- do komolcev obeh rok.
        Takrat je bi še mlad.
        Neumen in mlad.
        Ko se je plazil na Magistrat k Opankarju in Fukfehtarju je bil že jako stra in še bolj neumen.
        Ko je umrl je postal truplo.

        Zdaj lahko preko njega naredimo Lustracijo, preko Trupla velikega sprenevedavca.

        Predlagam, da ga ulijejo v bron in posadijo Kocbeku v Tivoliju v naročje, tam se lahko skupaj sprenevedata, se cmerita in jamrata in klobasata svoje butaste nebuloze!

        Kakšen strokovnjak, neki g,Kovač!?

        I do not want to be at his crossroads at all! BULL SHIT !
        (se opravičujem, besen sem malo)
        Bučar, strokovnjak za kaj pa?
        Za pritlehno ritolezenje brez pameti Barabam, Tatovom in malikovalcem črnega zločina !? A To? Za drženje s Spomenko Diklić , tudi ?
        Srat naj se gre Bučar France!

  2. Bučarjeva teorija sistemov?! Ne da bi jo kdaj objavil?! To me tako spominja na Kardeljeva izbrana dela. Nikoli slišal za kaj takega. Nikoli Bučar ni bil predstavljen kot kakršen koli znanstvenik, kaj šele takega ranga, da bi imel svojo teorijo. In seveda kaj šele, da bi bil genij takega ranga, da bi zaslovel šele posthumno. Kadar je o čem spregovoril se je vglavnem vsul plaz zmedenih misli. Tako se ga jaz spominjam.

Prijava

Za komentiranje se prijavite