Trpeči služabnik je Kralj kraljev

0
Matevž Mehle: “Ko praznujemo nedeljo Kristusa Kralja, se spomnimo na Božjo logiko kraljevanja, ki stvari spet postavlja v pravi red in kjer vladanje pomeni služenje.”

Jezus je Kralj. Stavek mi najprej v spomin prikliče zadnji album Kanyeja Westa: Jesus is king. Takoj zatem se spomnim podobe Kristusa Pantokratorja v apsidah bazilik, kako mogočno sedi na svojem prestolu in vlada celotnemu vesoljstvu. Njegova drža je samozavestna in vzvišena, pogled jasen, malenkost strog, oblačila razkazujejo razkošje. Mar ni ta podoba zastarela? Beseda kralj preveč zaznamovana s stoletji izkoriščanja? Danes so kralji le sence stare slave, brez moči, ujetniki preteklosti in lutke nesmiselnih pravil. Zakaj potemtakem nekdo, kot je Kanye West uporablja podobo kralja, ko rapa o Jezusu? Je v Cerkvi še smiselno uporabljati podobo kralja, ko govorimo o Kristusu?

Kralj?

Zdi se, da se je tudi Jezus sam izogibal temu izrazu. V evangeliju današnje nedelje lahko slišimo, kako ga Pilat vpraša: »Si ti judovski kralj?« Grška beseda za kralja, ki jo srečamo tu, je basileus. Z njo so Grki označevali lokalne oblastnike, ki so bili monarhi, v rimskem cesarstvu pa so tako poimenovali cesarja. Pilat sprašuje Jezusa o njegovi zemeljski oblasti. Se ima za judovskega kralja? Pilat skuša ugotoviti, ali je prišlo do konflikta med Judi, ker si je Jezus želel pridobiti oblast, ki mu ne pripada. V tem primeru bi bilo treba posredovati, saj je moral v kali zatreti vse možne konflikte. Želel je imeti kontrolo, urejeno življenje, ki ga nič ne vznemiri.

V bistvu tudi mi na enak način pristopamo do Jezusa. Bojimo se, da bi v naše življenje prinesel konflikt. Postavljamo ga pred sodišče in sprašujemo: Kakšen kralj si? Kje kraljuješ? Si kralj nedelje? Kralj duhovnega področja? Kralj moralnega življenja? Do kod se razteza tvoje kraljestvo? Lahko se sprijaznim, da ima Jezus svoj kotiček v mojem življenju in je tam priden in pohleven, več pa ne, saj lahko pride v konflikt z mojim stilom življenja.

Ne od tega sveta

A Jezus malo naprej Pilatu odgovori: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

V Jezusovem odgovoru se srečamo še z eno grško besedo: kozmos. Beseda se tu prevaja kot svet. Vendar pa se lahko nanaša tudi na vesolje oz. celotno stvarstvo. Jezus pove, da on in Pilat govorita vsak na svoji ravni. Pilat je zaslepljen z željo po kontroli, po oblasti. Ne zanima ga, kdo je Jezus, temveč kakšno vlogo opravlja. Jezusa pa to ne zanima. Njegovo poslanstvo je pričevati za resnico.

Beseda kozmos pa ne pomeni samo sveta, vesolja, temveč tudi urejenost, red. Jezusovo kraljestvo je drugače urejeno kot kraljestva, ki jih pozna Pilat. »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik.« (M2 10,42–44) Zemeljski red je obrnjen. V Božjem kraljestvu največji služi vsem.

Kralj kraljev = Kralj mojega srca

Sv. Pavel lepo zapiše eno prvih krščanskih himn: »Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika … Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno bitij v nebesih, na zemlji in pod zemljo in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta« (glej Flp 2,5–11).

Trpeči služabnik (Iz 53) postane Kralj kraljev (Raz 17,14). Kristus je dal življenje za vse, ker vlada vsem. V Njegovem Presvetem srcu je prostor za vsakogar. To za seboj potegne, da v pokorščini poslušamo Njegov glas. Sprejeti moramo, da nismo mi kralji svojega življenja, temveč kraljuje On.

Težko dojamemo, da nekdo, ki nam vlada, ne želi slabega za nas. Zgodovinska izkušnja nas je tako naučila. Ker mislimo, da nas bo oseba, ki se ji prepustimo, izkoristila, uporabila za svoje namene, se nam je težko prepustiti. Jezus ni tak kralj. Prišel je, da bi imeli življenje v polnosti in ga živeli na najboljši možen način. Želi nam najboljše.

Ko praznujemo nedeljo Kristusa Kralja, se spomnimo na Božjo logiko kraljevanja, ki stvari spet postavlja v pravi red in kjer vladanje pomeni služenje.