Polemika o razliki v plači slovenskega Janeza in avstrijskega Hansa kaže na pomembno stvar, na povezanost demokracije in blaginje, kar marsikateri slovenski družboslovni »strokovnjaki« zelo težko priznajo. Čeprav je zdrava ali bolna ekonomija le posledica zdrave ali bolne družbe in države, pa je vsekakor tudi posledica večje ali manjše medijske svobode in raziskovalnega novinarstva. In seveda pravosodnega sistema. To velja tudi v svetovnem merilu. Blaginja in demokracija sta v neposredni pozitivni odvisnosti.
Ni važno, če kdo krade, važno je, da je naš
Država v kateri je demokracija zgolj navidezna ali rezervirana za nekatere, država v kateri obsojajo in zapirajo ljudi brez dokazov in v kateri se izraža velika nostalgija po časih, ko se o tem ni smelo pisati, pa kaže, da ni le rahlo bolehna, ampak je v njej nekaj hudo narobe. Skupni imenovalec omogočanja takega stanja pa je naivnost in neznanska pozabljivost in »dobrohotnost« ljudstva do anomalij: sodstva in kriminala belih ovratnikov. Kar vse ostaja neopaženo in se ne sankcionira.
Nekoč se je v politiki reklo, da ni važno, če je pismen, važno je, da je naš. Danes pa celo navadni ljudje govorijo, da ni važno, če kdo krade, saj to delajo vsi, važno je, da je naš. Za tiste »naše« pač vedno poskrbi sodstvo. S tem v zvezi naj spomnim samo na drobec – na sodno blokado delovanja parlamentarne preiskovalne komisije pri razkrivanju bančnega kriminala, ko so se milijonski krediti delili »na dobro ime«. Ko je preiskovalna komisija hotela pridobiti dnevnik prihodov in odhodov, ki bi razkril obiskovalce uprave NLB, je parlament dobil nad tem sodno prepoved, kar pa ni vzbudilo prav nobene medijske pozornosti. Očitno so ti zaščiteni bolj od najbolj varovanih redkih habitatov na slovenskem. Gre vsekakor za primer, ki kaže na Orwelovo živalsko farmo. V njej so bile vse živali enakopravne, le nekatere so bile bolj, med njimi pa najbolj enakopravna zvrst prašiči, posebej še tisti, ki se pasejo na državnih infrastrukturnih projektih.
Gradnja druge cevi predora na južni strani Karavank
In že smo pri gradnji druge cevi predora pod Karavankami, ki odlično ponazarja stanje duha v državi južno od Karavank. Karavanški predor naj bi nas bi stal podobno kot Avstrijce na njihovi strani. To je dobrih 90 milijonov evrov. Vsota denarja je skoraj enaka vsoti, ki so jo že porabili za famozni vladni drugi tir Koper-Divača. Na razpisu za slovenski del tunela je bil izbran turški izvajalec gradbenih del. Izbrani ponudnik se je izkazal z zahtevanimi referencami, vendar se namerava naš neizbrani ponudnik Kolektor pritožiti. Avstrijci zdaj že vrtajo drugo cev predora, pri nas pa se bodo nesposobni neizbrani ponudniki združili v konzorcij za krajo »sposobnih«, da bi dobili posel in ob zaključku dosegli ceno, kot jo je zahteval Kolektor, to je 30 milijonov več.
Smo obsojeni na stagnacijo, zaostajanje in nazadovanje?
Bo država zopet pokleknila pred vsemogočnimi ? Kolektor namreč za pripravljalna dela za drugi tir že zahteva anekse. Kajti, kot pravijo, vse se draži – material, delo, itd. Le pamet in potrpežljivost Slovencev, kot sedaj kaže, nimata meja in cene.
Zato smo obsojeni na stagnacijo, zaostajanje in nazadovanje. Slovenija je zrela za obtožbo po 7. členu EU pogodbe. Kritiziramo Madžarsko in Poljsko, mnogo večjo »štalo« pa imamo doma. Pri nas so vse ustrezne institucije povsem odpovedale. Večinski nacionalni mediji se s tem ne ukvarjajo, pač pa z bizarnimi temami, s katerimi zelo dozirano spuščajo meglo za zaščito privilegiranih.
Zato je zadnji čas, da Slovenijo izpostavimo tudi v evropskem parlamentu in drugih institucijah. Primeri Andrej Šiško, Tadej Strehovec, dr. Milko Novič, Dragica Jalševac, neenakopravni referendumi in nepoštene volitve so samo vrh ledene gore. Nepredstavljive so zlorabe v sodstvu v vrstah slovenskih sodnih izvedencev.
Ključno vprašanje pa seveda je, ali bodo mediji, predvsem javna RTVSLO, končno pričeli opravljati svoje delo? Ali bodo četrta veja oblasti ali bodo še naprej njena peta kolona.
Besede so hude, zato že vnaprej odgovarjam kritikom: »Ne krivite ogledala, če ima Slovenija grd in popačen obraz! Poglobite se v vzroke neperspektivnega stanja. Slovenja je zrela za sprožitev 7. člena EU pogodbe!«
