Na Janševih ramenih se spet dogajajo globlji družbeni premiki

Na Janševih ramenih se spet dogajajo globlji družbeni premiki Foto: twitter

Ob nevarni igri levičarskih jurišnikov, se na Janševih ramenih spet dogajajo globlji družbeni premiki, ki bi lahko izvlekli Slovenijo izpod zatohlega levičarskega pokrova in naredili iz nje normalno evropsko državo, kamor tudi sicer spada. Priča smo torej pravemu stampedu sovraštva do nove Janševe vlade od levičarskih jurišnikov, ki se sicer razglašajo za nasprotnike sovraštva. In to v trenutku, ko ogroža Slovenijo in ves svet ena največjih katastrof po drugi svetovni vojni in ko dobiva Janševa vlada široko priznanje doma in v tujini za uspešno zajezitev pandemije.

Levičarski jurišniki na delu

Začelo se je z javnim pismom 75 »intelektualcev«, ki so ga ob pomoči osrednjih lakajskih medijev spremljali pravi rafali jurišnikov, ki so popljuvali vodstva in poslance tudi dyeh koalicijskih strank (SMC, DeSUS) že pred nastankom nove vlade in takoj po njem. Sledil je poulični marš na sedeže navedenih dveh strank ob srhljivem skandiranju »Ubij Janšo!«. Stampedu se je pridružil celo pisatelj Boris A. Novak z zmazkom, ki ni v čast dostojnemu človeku in v katerem je ob nekaj pomladnih politikih popljuval tudi predsednika države Boruta Pahorja, ki je očitno padel v nemilost, ker se je strgal z verige stricev iz ozadja in šel po svoji poti.

Prišlo je do ovadbe Janše pred organi Sveta Evrope kot zatiralca medijske svobode. Blaž Zgaga pa je šel še dlje ter v članku, objavljenem v tujih levičarskih tednikih Nacional (Hrvaška) in LEspresso (Italija), naprtil Janši nič manj kot državni udar. Nič hudega sluteči slovenski veleposlanik v Rimu je zaradi tega moral pomirjati zaskrbljeno tujo javnost in tako so jurišniki osmešili same sebe in tuje medije, ki so jim nasedli.

Ko RTV sestavlja vlado narodne rešitve

Sledila je bombastična afera »maske«, v okviru katere so jurišniki brez vsakršnega dokaza v rokah osumili korupcije nekaj vladnih in siceršnjih po­mladnih politikov. Brez sramu in čuta za človeško dostojanstvo prizadetih. Nikogar ni zanimalo počutje po krivem popljuvanih ljudi, Nihče ni upošteval peklenskih razmer, v katerih se je odvijala nabava prepotrebne zaščitne opreme. Nobene Tarče ni bilo o prepoznem odzivu Šarčeve vlade na pandemijo, o neodgovornem razpustu vlade ob njenem izbruhu pa o praznih skladiščih zaščitne opreme. Nikomur ni nič pomenilo to, da je Janševa vlada sama predlagala preiskavo in dala na razpolago preiskovalnim organom vso dokumentacijo o domnevno sporni nabavi zaščitne opreme.

Začelo se je protestno kolesarjenje, ko so jurišniki na Kolodvorski z aplavzom pozdravili RTV Slovenija za njeno zgražanje zbujajoče pajdašenje z njimi, namesto da bi jo zaradi tega izžvižgali. Da bi na koncu Tanja Starič v pogovoru z evropskim komisarjem Janezom Lenarčičem slednjemu skoraj, dobesedno potiskala v roke mandatarstvo za sestavo kar »vlade narodne rešitve«. In tako naprej brez konca, že tri desetletja.

Odmevi kritične javnosti na levičarski stampedo

Dr. Ivan Štuhec je zapisal (Časnik.si, 5. maja), »da takšnega samouničevanja, kot srno mu priča v tej koronakrizi, ni videti daleč po Evropi«. Dr. Stane Granda pa je zaskrbljeno opozoril (Portal plus, 28. aprila), da je v tem dogajanju »prišlo na dan toliko sovraštva, laži in polresnic, da se lahko tresemo pred jutrišnjim dnem … Izbruh bolezni je namreč obračunavanje samo prenesel na njen konec. Hudo bo …« Dr. Dimitrij Rupel pa je dejal (Portal plus, 9. maja), »da so se afere praviloma pojavljale v prelomnih trenutkih, ko je grozila nevarnost nastopa desne nevšečne vlade, ali ko je levica zaslutila, da bi bilo mogoče spo­dnesti uspešno, vendar nevšečno desno vlado«.

Celo župan Ilirske Bistrice Emil Rojc je svetoval odgovornim v SD (Demokracija.si, 12. maja), »naj umirijo strasti in da je treba SDS premagati na volitvah, ne pa na ulici«. Rajko Podgoršek pa je zapisal (Domovina je, 29. aprila), da je končni cilj ajatol v ozadju ustvariti nekakšne, »ljudsko fronto«, ki bi tako legitimirala njihove rabote. Janša pa nas je na podlagi zgodovinskih izkušenj spomnil (Demokracija.si., 11. maja), da sodijo med očitne znake nevarnosti nastanka totalitarnih režimov pojavi, ki jih je mogoče zaznati tudi v naši družbi, in sicer: »medijski monopol z dvojnimi merili, širjenje lažne slike o stanju v državi, napadanje in diskreditacije ter povzročanje izrednih razmer«.

Zaskrbljenost zaradi sprevrženih dvojnih meril medijev

Sam mislim, da se je treba strinjati z dr. Borutom Korunom, ki je menil (Reporter.si, 28. aprila), »da je bil boj proti vladi načrtovan, prisluškovali so, celo snemali pogovore in prežali v zasedi na prvo napako … Pa da jih je treba jemati resno in se ne slepiti, da gre samo za tiste, ki se vozijo s kolesi … Kajti kaj nam koristi demokracija, če se bo po vsaki zmagi desnosredinske opcije zgodila ulica.«

Tudi dr. Ernest Petrič je v svojem intervjuju na TV Slovenija izrazil zaskrbljenost zaradi sprevrženih dvojnih meril medijev in dal priznanje vladi za uspešno zajezitev epidemije. Strinjal se je, da je v zvezi z nabavo zaščitne opreme potrebna preiskava, kar je tudi sicer že v teku. A hkrati je spomnil na ljudski rek, da »če seješ veter, žanješ vihar«, in opozoril na tragične posledice, do katerih sta pripeljala ulica in načrtovano ustvarjanje napetosti (fašizem, nacizem, boljševizem ipd.).

Globlji družbeni premiki

Strinjam se, da postaja igra nevarna in da najhujše morda šele pride, ko bodo ob koncu epidemije udarile na dan grozljive ekonomske posledice, ki so kot nalašč za ribarjenje v kalnem.

Levica je s frontalnim napadom na dve sredinski stranki in z demonizacijo njunih vodstev (SMC in DeSUS) snela maske in se predstavila v vsej svoji surovosti. Brez sredinskih strank pa je odrezana od oblasti, ker sama nima dovolj javne podpore. Tako si težko predstavljam, da bi si popljuvani poslanci in vodstva navedenih dveh strank kaj kmalu želeli iti spet v koalicijo z njo. Končno sta njeno zlobo občutila tudi Peterle in Tonin, ki si verjetno tudi ne bosta prav kmalu želela v njen objem.

Zganile so se in branile vlado tudi plasti slovenske družbe, ki jih ne moremo obravnavati kot Janševe, kot npr. razumniki, zbrani okrog Katedrale svobode, Zbora za republiko idr. Delo vlade pri zajezitvi pandemije je podprla tudi škofovska konferenca. Tudi javnomnenjske raziskave kažejo na izjemno visoko podporo dosedanjemu delu vlade. Ustanovila se je civilna koordinacija »Združeni za Slovenijo«, ki je zbrala je že prek 100.000 podpisov v podporo vladi in načrtuje veliko zborovanje v Ljubljani. Skupina mladoekonomistov  z dr. Matejem Lahovnikom na čelu tudi vzorno sodeluje z vlado z vlado pri pripravi protikriznih ekonomskih ukrepov ter ima pohvalne besede zanjo in prav tako tudi medicinska stroka. Surovi napadi na vlado so končno zrevoltiral tudi predsedstvo republike, kar se je med vrsticami dalo razbrati iz intervjuja dr. Ernesta Petriča na TV Slovenija.

Na Janševih ramenih se spet dogajajo globlji družbeni premiki

Dominantni levo usmerjeni tiskani mediji finančno tonejo, ker zgubljajo bralce, ki se vse bolj zatekajo po informacije na splet, ki ni pod nadzorom levice. Spričo vsega navedenega dvomim, da je levica kljub podpori lakajskih medijev tako močna, da bi tvegala kako svojo prevratniško avanturo in šla v afront s tako širokimi sloji javnosti, ki podpirajo vlado. Tudi trenutne javnomnenjske raziskave ne govorijo ravno njej v prid. Njena igra je namreč vse bolj prozorna in primitivna. Če pa bi do tega slučajno prišlo s pomočjo ulice, prek kakega puča v DeSUS-u ali prek kupovanja poslancev, se to na morebitnih predčasnih volitvah ne more dobro končati zanjo.

Njena igra je namreč vse bolj prozorna in primitivna. Če pa bi do tega slučajno prišlo s pomočjo ulice, prek kakega puča v DeSUS-u ali prek kupovanja poslancev, se to na morebitnih predčasnih volitvah ne more dobro končati zanjo. Tako se, kot že kdaj prej, na Janševih ramenih spet dogajajo globlji družbeni premiki, ki bi lahko izvlekli Slovenijo izpod zatohlega levičarskega pokrova in naredili iz nje normalno evropsko državo, kamor tudi sicer spada. Zato si dovolimo skromno razkošje sanj, da sleherno zlo lahko prinese tudi kaj dobrega.

vir: Slovenski čas,št.122, str.2-3