Avtor: Matjaž Steinbacher. V Northwestern University School of Law, v eni najelitnejših pravnih šol na svetu, so se odločili, da bodo v letošnjem študijskem letu znižali število vpisnih mest za 10%. Razlog? Kot je dejal dekan fakultete, Daniel Rodriguez, je na trgu prišlo do upada zanimanja za pravnike na trgu, prejeli pa so tudi manjše število prijav. In, kar je najpomembnejše, v kolikor želijo ohraniti kakovostno raven samega študija, je znižanje vpisnih mest edina logična rešitev, oziroma, odgovorna poteza!
Šola slovi kot ena tistih »top 14« ali »T-14«, kjer diplomanti brez kakšnih večjih težav dobijo visoko plačane službe v najboljših advokatskih firmah! In ta status si želijo ohraniti. In to tako kakovost diplomantov, kot tudi zaposljivost njihovih diplomantov. In to tudi za ceno manjšega vpisa. Vrednost diplome je namreč tista, ki s sabo prinaša znanje diplomantov in v okoljih, kjer zaposlovanje poteka po merljivih kriterijih, je status posamezne univerze izjemno pomemben! In to tako za same šole, kot tudi za same diplomante. Zaposljivost diplomantov na dobro plačane službe pa je tista, ki opraviči visoko šolnino. Ker je tudi to še kako povezano s samo kakovostjo diplome, je krog sklenjen. Volk sit in koza cela, navkljub izjemni šolnini v znesku 53.168 dolarjev na leto! Do znižanja vpisnih mest za študente prava je prišlo praktično na vseh vodilnih pravnih fakultetah.
Na nek način se zdi ta logika ohranjanja kakovosti študija in diplome povsem nasprotna z dogajanjem pri nas, kjer je v ospredju kvantiteta! To, da pri nas študira že več kot polovica posamezne generacije, je že en pokazatelj tega. Pa vendar, to je agregatni pokazatelj.
Šole pri nas rastejo kot gobe po dežju. S tem seveda ni povsem nič narobe. Pa vendar, namesto da bi bila v ospredju kakovost študija in samih programov, ki bi samim diplomam dodelila neko vrednost, gre za vprašanje vpisanih študentov in »lahkotnosti« dobiti diplomo! Pa smo spet tam, volk sit in koza cela. Tudi tukaj je krog sklenjen, a na povsem drugi osnovi.
NN je pred časom na portalu časnika Finance ob nekem komentarju na temo ureditve visokega šolstva zapisal, da kakovost zasebnih šol odraža karakteristike trga delovne sile, kajti javne šole so preveč okorne, da bi se uspele prilagoditi »nizkim« zahtevam trga. To, da zasebne šole na kakovostni lestvici pogosto tekmujejo navzdol, je pač posledica tega, da trg delovne sile enostavno ne funkcionira in je pač nek papir vse, kar je za zaposlitev potrebno. Študenti se tako odločajo o fakulteti, kjer se do diplome pride na najlažji možni način, čemur fakultete zelo rade ustrežejo. Na drugi strani se okornost velikih mastodontov dejansko izkaže kot pozitivna stvar v ohranjanju »neke« kakovosti!
Da je kakovost diplome pri nas povsem drugotnega pomena, se kaže tudi iz danes aktualnih plagiatorskih komentarjev okrog mandatarke Alenke Bratušek. Namesto, da bi se izpostavila mizerna kakovost samega dela, je edino pomembno to, ali je nek odstavek pravilno citiran ali ne! Če še ostajam znotraj slovenske politike, potem lahko negativni odnos do znanja v povezavi z zasedanjem »pomembnih« funkcij razberemo tudi iz izobrazbene strukture naših politikov in poslancev. Na tem mestu pa pridemo do vprašanja karakteristik in standardov samega trga dela, ki daje ton kakovosti in standardom samih izobraževalnih inštitucij.
Kakšna je rešitev? Trg dela! Ko bodo podjetja začela povpraševati po znanju in ne zgolj po diplomah, bo tudi izobraževalni sistem prisiljen, da se prilagodi na to okoliščino. Do takrat si ne obetajmo sprememb!
Vir: Steinbacher media
