Na čigavi strani je sedaj Bog?

59
Foto: Flickr
Foto: Flickr

V svojem zanimanju za ameriško krščansko-konzervativno sceno sem naletel na (za naše pojme) neverjetno navdušenje cele vrste njenih pomembnih predstavnikov nad Putinom. Emblematičen je članek, ki ga je v začetku aprila zapisal Pat Buchanan, eden izmed pomembnih konzervativnih republikanskih strategov, s povednim naslovom: Na čigavi strani je sedaj Bog?. Če je v naslovu vprašaj, je ves članek en sam niz argumentov v prid trditve, da je Bog sedaj na strani Putina in Rusije in ne več na strani ZDA, kot smo bili vajeni misliti v času hladne vojne.

Putin vs. Gay-ropa

Pri tem se Buchanan sklicuje na vrsto Putinovih izjav, v katerih se ruski predsednik odločno postavlja na stališče krščanskih vrednot in kritizira Zahod, ki se je le tem odpovedal. Gre za izjave, ki ne ostanejo brez političnih konsekvenc. Te se kažejo v izrazito pro-life, pro-družinski in pro-cerkveni ruski zakonodaji, pa tudi v geopolitičnih smernicah ruske zunanje politike, ki sledijo shemi boja post-komunitsične, znova-krščanske Rusije zoper proti-krščanski Zahod. V tem boju prav posebej izstopa boj za naravno pojmovano družino in zoper t.i. homoseksualne pravice, poroke, družine. Znana in povedna je kremeljska oznaka za Evropo kot Gay-ropo, glede na LGBT-usmerjeno politiko Bruslja.

Nova krščanska inetrnacionala?

Da Buchanan ni edini ameriški konzervativec, ki razmišlja o Putinu takole, je razvidno iz članka samega, kjer Buchanan navaja glavne predstavnike ameriških zagovornikov Putinovega obujanja ideje o Moskvi kot Tretjem Rimu. Tudi pri Amerikancih stvar očitno ne ostaja samo pri besedah, saj je ena izmed osrednjih ameriških pro-družinskih organizacij s člani po celem svetu (World Council of Families) napovedala, da bo njihov vsakoletni svetovni kongres za leto 2014 prav v Moskvi in sicer v počastitev in podporo ruske družinske politike. Podobno razpoloženje je zaznati tudi drugod v konzervativno-tradicionalističnih ambientih: v Italiji, kjer se nad Putinom navdušuje vse kar voli Berlusconija; v Nemčiji, kjer se je na Putinovo stran postavila ena izmed ikon pro-družinske scene Eva Herman; na Madžarskem, kjer je verjetno treba razumeti Orbanov preobrat od zagrizene protiruske usmerjenosti k vse večjemu sodelovanju s Putinom tudi in zlasti v okviru sorodnih tradicionalističnih tendenc.

Putin in Fatima

Seveda je možno nad tovrstnim tradicionalističnim navduševanjem nad Putinom zamahniti, saj je težko verjeti, da bi bivši polkovnik KGB-ja iskreno verjel v krščanske vrednote in da ni vse to kaj več kot krinka njegovih megalomanskih oblastvenih ambicij. Konec koncev je težko zaupati taki krščanski vnemi, ki ne čuti potrebe, da bi umaknila simbolov (in nespreobrnjenih nosilcev) izrazito protikrščanske ideologije, kakršen je bil komunizem: rdeče zvezde se še lepo šopirijo na insignijah ruske armade in na kremeljskih strehah, Leninov mavzolej je še vedno na svojem središčnem mestu …

Je pa res, da kot katoličani smo nekako zavezani k prepričanju, da je to spreobrnjenje Rusije morda vendarle iskreno in to ne iz kakega abstraktnega prepričanja, da se pač vsakdo lahko spreobrne (celo komunisti), ampak zato, ker je Devica Marija v Fatimi to prav konkretno napovedala: potem ko bo papež posvetil Rusijo Brezmadežnemu Srcu Marijinemu (to se je zgodilo po vatikanskih zagotovilih leta 1984 pod Janezom Pavlom II.) se bo Rusija spreobrnila in bo prišlo v svetu do zmage Njenega Brezmadežnega Srca. Ni torej brez tehtne teološke osnove misel, da bi Putinova Rusija bila ta spreobračajoča se Rusija in da je ta Rusija obenem tisti geopolitični dejavnik, ki bo pripeljal krščanske vrednote do planetarne zmage. Kot bomo takoj videli, je možno tudi zaskrbljujočo situacijo v Ukrajini brati v tem ključu.

Kaj ima Putin v mislih?

Pri tem pa je ključno upoštevanje še enega dejavnika, ki je slovenski javnosti menda popolnoma neznan. Ta dejavnik je Aleksandr Dugin. Gre za enega najpomembnejših Putinovih idejnih in geopolitičnih svetovalcev. Mislim, da je popolnoma nemogoče razumeti kaj počne Putin, če ne razumemo Duginovih filozofskih, političnih in geopolitičnih konceptov. Slednji so zajeti v njegovem bestsellerju Osnove geopolitike iz leta 1997, ki ga uporabljajo celo kot učbenik za štabne oficirje v ruski armadi: gre za nekakšno novo državno ideologijo. Če naj zelo na kratko povzamem, ne gre pri Duginu za klasični ruski krščanski tradicionalizem a la Dostojevski, za kakršnega se je v zadnjem času zavzemal zlasti Solženicin, pač pa za tradicionalizem etničnega tipa, kakršnega je mogoče deducirati iz Heideggrovega Biti in časa (zlasti iz poglavij o zgodovinskosti tu-biti). Duginu gre torej predvsem za ruskost. Njeno bistvo razbere predvsem kot nedotaknjenost od razsvetljenstva, od Zahoda: kot pred in anti-modernost ter v tem ključu tudi krščanstvo.

Na tem zgradi Dugin svojo geopolitiko svetovnega boja zoper dekadentni, (post)moderni Zahod (zlasti zoper ZDA), ki naj ga vodi iz navedenih razlogov Rusija v zavezništvu z drugo civilizacijo, ki se je moderniteta ni dotaknila: z islamom. Temu proti-zahodnemu zavezništvu Dugin pravi evroazijatsvo. Eden prvih ciljev tega boja je pridobitev držav Evropske unije v to zavezništvo za tradicionalne, predmoderne vrednote in njihovo iztrganje iz evroatlantskih povezav, ki so tem vrednotam nasprotne. Evroatlantsko (in torej LGBT) usmerjena Ukrajina pa je prva ovira, ki mora pasti v tem boju, ki sicer naj bi bil po Duginovih načrtih izbojevan ne predvsem vojaško, ampak zlasti s pomočjo spretne ekonomsko-politične uporabe ruskih energetskih virov.

Nedvomno temna stran te zgodbe je, da na istih etno-tradicionalističnih predpostavkah zgradi Dugin (in za njim Putin) relativno pozitivno vrednotenje ruskega komunizma (leninizma in stalinizma!) kot izraza predmodernega, radikalnega, k absolutnosti usmerjenega značaja ruske duše. Ni torej čudno, da je Dugin eden izmed ustanoviteljev ruske nacional-boljševiške (sic!) stranke.


59 KOMENTARJI

  1. Šokanten pro-Putinovski članek, čeprav sem marsikaj od tega že vedel. Tudi Hitler se je boril proti dekadenci. Tudi marsikdo je Hitlerja podpiral zgolj zaradi parcialnih interesov.

    Putin res podpira rusko Cerkev ( in ta njega), prav tako družinske vrednote (nasproti LGBT agresiji). Toda tu se vse konča z vrednotami. Ker njegova glavna vrednota je ruski imperializem, ki pa temelji na gnilobi ruske družbe, znanosti, šolstva, gospodarstva, državnosti. Rusija je MAFIJSKA država, približno taka kot Slovenija, Srbija. Kaj pa je bil Milošević drugega kot fašisto-boljševik ali politično korektno nacional-boljševik kot Dugin in Putin ( koliko pa imamo v Rusiji zdrave opozicije, če odštejemo komuniste in nacifašiste ob Putinovi “Pozitivni Sloveniji”?

    Potrebno je razločevati vrednote. Jim dajati uteži, kaj je bolj pomembno.

    Rusija se je res ognila modernosti ( gnosticizmu), a je najbolj fanatično sprejela komunizem in socializem, ki sta bila ob nacizmu in fašizmu viška gnosticizma, saj sta politični religiji. Že politično vojaške poteze Rusije kažejo na ponavljanje Hitlerjevega imperializma Blitzkriega in 50 let kasneje Miloševićevega imperialističnega blitzkriega s paravojaškimi enotami ( ki se “ogrožene borijo samo za svoja ognjišča in da jim okupatorji ne posilijo žensk in ne pokoljejo otrok”), ki so same generirale glavne zločine, saj so sestavljene iz kriminalcev, ki jih plansko vodi centrala.

    Voegelin v svoji knjigi piše, da so najbolj odporne na gnosticizem tiste družbe, ki so prve doživele gnostične revolucije ( puritanska v Angliji in v ZDA), najmanj pa tiste, ki so gnostične revolucije doživele zadnje ( Slovenija, Srbija, Rusija, Arabci z islamom: islamizem).

    Čudi me fachidiotstvo nekateri republikancev, kajti Voegelin pravi, da so ostale vrednote sredozemskega bazena ( antika, krščanstvo, judovstvo) najbolj ohranjene prav v angleškem in ameriškem konzervativizmu.

    • Prosim, ne razumeti tega članka kot decidirano pro-putinovskega. Gre za članek, ki pač odpira vprašanje, ki je v naslovu in navaja argumente za legitimnost tega vprašanja (!), ki ga menda pri nas nihče še ni odprl (morda se tu motim, kar navedite mi kak članek).

    • Točno tako je.

      Že komunisti so kmalu videli, da preganjanje vere ne bo delovalo.

      Zato so v Rusiji sklenili tiho zavezništvo s svojo Pravoslavno Cerkvijo in je imela tam več pravic kot pri nas v Sloveniji Katoliška Cerkev.

      Zato so tudi komunisti od škofa Vovka poskušali izsiliti, da se odcepi od Katoliške Cerkve in ustanovi svojo lokalno Cerkev. Enako so uspešno naredili Kitajci.

      Tudi v Ukrajini so v ta namen grkokatoličane kar na silo priključili pravoslavcem.

      V Latinski Ameriki so pa itak bili odkrito zlizani s krščanstvom.

  2. V bistvu je to tisto, kar bi si gejevski lobi želel.

    Da nasprotnike pahne v drugo skrajnost. Če nisi za to, da dobijo vse, potem jim najbolj ustreza, če si skrajnež, ki zagovarja preganjanjegejev.

    Temu se je treba izogniti.

  3. Noro, Putin kot državnik, ki je pustil umreti otroke v Beslanu, mornarje na potopljeni podmornici in je odgovoren za milorečeno vojne zločine v Čečiniji, je v trenutku, ko populistično napade homoseksualce razglašen za svetnika. In v boju z dekadentnim “gejevskim” Zahodom je očitno opravičljivo vse, tudi paktiranje z nazadnjaškim islamom- ker glavni problem rusije ni demografsko nazadovanje, zadrogirana mladina in porast aidsa. Ne, geji so problem…

    • Natanko tako, Hadrijan! Ne uvidijo pa dejstva, da je Putin predvsem velikoruski imperialist, ki v pravoslavju vidi versko dimenzijo in idejno legitimacijo velikoruskega ekspanzionizma, protigejevsko zakonodajo pa sprejema zato, da bi si zagotovil podporo najmanj izobraženih slojev ruskega prebivalstva.

      Najbolj ironično pa je, da slavo Putinu pojejo razni katoliški fanatiki, saj je namreč znano, da imajo ruski pravoslavci o RKC najslabše možno mnenje …

    • Kako dobro sem napovedal, da je članek voda na mlin nasprotnikom Cerkve in gejevskemu lobiju.

      Takoj so se pojavili.

  4. Nekateri Američani bolj kot mi poznajo svoje razmere in so razočarani nad potezami Obame (tudi glede Ukrajine), vidijo tudi notranja trenja v zgodovini ameriške zunanje politike in napačne poteze svojih predsednikov. Poznajo dejansko ekonomsko moč ZDA in Rusije in ne takšno kot se kaže navzven. Če si zamislimo samo Američane, ki zagovarjajo kulturo življenja,ki ne podpirajo Obamove proabortivne in progejevske politike, ni težko razumeti, da jim je Putin kot svetnik ob tem, da ne poznajo ničesar iz komunističnega režima. Putin pa se ne povezuje samo z islamsko kulturo, ampak tudi s Kitajsko in po nekaterih informacijah v ozadju dobro sodeluje z Nemčijo. Tu je povezava do člankov, ki so mogoče pretirani, v “ameriškem stilu”, prinašajo pa drugačen in kar smiseln pogled na svetovno dogajanje: http://kingworldnews.com/kingworldnews/King_World_News.html

    • Da ne bi prišlo do zmotnega pripisovanja komentarjev napačnemu, naj pojasnim: zgornji zapis je napisal človek z malo začetnico, moj vzdevek pa je Človek z veliko začetnico 🙂

      Takih nebuloznih, očitno “insajdersko poznavalskih” spekulacij, kot jih je zapisal zgornji “človek” pred mano, si nikoli ne privoščim 🙂 🙂 🙂

    • Lahko bi temu rekli kraja vzdevka, ki je program pri vpisu ni mogel preprečiti, zamenjaš velikost črk v vzdevku, pa je zadeva opravljena! Zanimivo! 🙂

      Kaj meniš o tem, administrator foruma???

    • Mislim, da je pred nekaj leti Putin ukrepal tudi na tem področju, ker hoče Rusijo okrepiti tudi demografsko. Vsaj to sem prebral takrat.

  5. Po moje članek zelo dobro opiše bistvo Rusije in Putina.
    Citat: “..,da bi bivši polkovnik KGB-ja iskreno verjel v krščanske vrednote,..”
    Kot pripadnik KGB-ja se je Putin naučil nečesa , kar se lahko nauči človek samo v vojski. Vojska po definiciji služi. Vojak ima ima lahko osebno prepričanje, toda razume to kar ostali težko razumejo, da je služba služenje službi, ki jo zasedaš. Predsednika izberejo ljudje na volitvah torej služi ljudem. Problem zahodne demokracije je, da politiki ne služijo ljudstvu, ki ga je izbere, od tod ta prepad med ljudstvom in politiko.

    Putinova prednost pred politiki zahodne demokracije je tudi v tem, da v sebi združuje absolutno moč, da ni nikomur ničesar dolžan, da lahko če hoče v polnosti služi svojemu narodu. To verjetno ljudje čutijo in so mu zato tako vdani.

    Ob prvih znakih Putinovega branjenja tradicionalnih vrednot mi je prišla na misel vzporednica carsko Rusijo. V času, ko je Vatikan razpustil Jezuite, se je potrebno zahvaliti Rusom, da red ni izginil, ker dekret ukinitve ruski car zadržal. Torej Rusija njena moč in drugačnost je kljub vsemu neka protiutež določenemu tipu blaznosti, v katero drvi svet.

  6. Žal mi je, Ivo, ampak tu moram prekiniti svojo prakso, da z mnenji na našem mnenjskem portalu ne polemiziram. Malce me je pomirila tvoja trditev, da zgolj zastavljaš vprašanja, ne pa decidirano nekaj trdiš, ampak vseeno je ta članek, kakor je objavljen, zame do skrajnosti izpeljana maksima “sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj”. Zame je tako gledanje nesprejemljivo in se mu z odprtimi usti čudim. Pričakovati od kagebejevskega ofičirka (ne oficirja, ker Putin ni bil kaka pomembna živina tam), da resno misli z renesanso vernosti, je po naukih 20. stoletja, no, če se ugriznem v jezik, dokaj optimistično. Že slovenska izkušnja kaže, da je za partijske aparatčike vsako versko čustvo nekaj najbolj prezira vrednega, nekaj, kar kotira nižje kot kakršna koli drugačna politična usmerjenost (tega sicer L. Novak še ne ve, pa bo že še ugotovila). Kar seveda ne pomeni, da naš kagebejevček ne ve, kako manipulirati z verskimi čustvi in kako vpreči v svoj voz privilegijev lačno cerkveno hierarhijo (tu s katoliško ne bi imel bistveno težjega dela kot z domačo pravoslavno, čeprav bi mednarodni okvir zadevo le malce otežil; Lukašenko dobro vozi z obema, Putina pa tradicionalna protikatoliška histerija ruskih nacionalistov že od Dostojevskega naprej malo ovira, poleg tega Katoliška cerkev ni v Rusiji nobena sila). Da Putin pod svoje okrilje zbira vse, ki imajo težave z nekaterimi temeljnimi liberalnimi vrednotami, še zdaleč ne le z odnosom do homoseksualnosti, me prav tako ne gane. Skratka: po mojem mnenju je zavezništvo z ruskim nacionalboljševizmom s pravoslavnim posipom proti evropskemu liberalizmu za resnega katoličana prepovedan sad, posledice pa bodo take, kot so bile zaradi navdušenja katoličanov prejšnjih časov nad drugimi “malimi velikimi možmi” iz bližnje in daljne preteklosti. Pač še ena sramota več.

    • “Že slovenska izkušnja kaže, da je za partijske aparatčike vsako versko čustvo nekaj najbolj prezira vrednega,…”
      Absolutno res. Ampak zraven je potrebno povedati, da noben partijski aparatčik tega ne more skriti. Glede na obračun s Pussy Roit skupino, ki je oskrunila eno cerkev, sledi, da Putin še zdaleč ni partijski aparatčik, kajti če bi bil, ne bi tako reagiral. Prej kot ne je Putin preračunjiv, nič kaj sentimentalen, ki ponovno gradi Veliko Rusijo, pri tem pa ne pozabi na svojo veličino.

      • To, kar je Putin naredil, je čisto taktiziranje. Pod pretvezo skrunjenja religije, je dal zapreti – in s tem ustrahoval morebitne preglasne nasprotnike Putina.

        Potem, ko jih je pomilostil pa se je naredil dobrotnika.

    • Zakaj bi bilo problematično polemizirati ali dialogizirati s komentarji pod članki? Je pa res precej unikatno, da z enim od avtorjev polemizira član uredništva.

      Meni je fajn, da ste se oglasili; moja prva misel, ko sem prebral Keržetov članek, je namreč bila: “No, prav zanima me, kaj bi imel o tem povedati Aleš Maver …”

      • Spoštovani Štefan, morda sem se nerodno izrazil. Hotel sem reči to, da so prispevki že sami po sebi “mnenja z mero”, se pravi, nikakršne dokončne resnice, in ker jih kot takšne jemljem, z njimi načeloma ne polemiziram. Kot član uredništva Časnika tudi dobro vem tisto, kar je razvidno iz mnogih komentarjev tega članka, da so takšna stališča blizu marsikateremui izmed bralcev, ki ga skuša Časnik nagovoriti. To pomeni, da kot član uredništva nimam niti najmanjšega razloga, da bi zaviral objavo teksta, četudi se z njim ne strinjam. Ker pa sem poleg tega, da sodelujem v uredništvu, tudi zasebnik Aleš Maver, ki se ne bi mogel manj strinjati s tukaj predstavljenimi tezami, kot ste sami že ugotovili, sem se tokrat izjemoma oglasil. Priznam namreč, da kljub razširjenosti tovrstnih stališč celo med svojimi dobrimi prijatelji in siceršnjimi somišljeniki sodim, da ta niso brez nevarnosti. Ne gre pa tu za kakršno koli sodbo ex cathedra mene kot člana uredniške ekipe in moj komentar nima večje teže kot kateri koli drug pod člankom.

    • Aleš, hvala za komentar. Kot veš, delim tvoje pomisleke, vendar v tvojem računu pogrešam eno postavko: Fatimo.

  7. Pa še to: neodgovorno govorjenje o tem, da ima Putin v trenutku, ko pred našimi očmi mrcvari Ukrajino, kar članek odpravi samo z zamahom roke (Ukrajina kot ovira za versko revolucijo???), na svoji strani morda celo Boga, se mi zdi sprevrženo.

  8. Ivo, že sama ideja, da bi lahko državni ideologi predpisovali model družinskega življenja ter da bi države tvorile mednarodna zavezništva na podlagi predpisanih in dovoljenih seksualnih razmerij, se mi zdi absolutno nesprejemljiva, celo groteskna.
    Lahko podrobneje pojasniš, v kakšnem smislu lahko Dugina povežemo z Bitjo in časom?

  9. Kaj pa, če je to nekako takole: Različni neprijatelji vere so zoper vernike pogosto uporabljali primitivne pritiske. S tem so vero potisnili v zasebnost. Vernike in njihove talante pa več ali manj tudi.
    Sedaj se morda v Rusiji pojavlja nova smer: Uporabiti za sodelovanje tisto, kar je vernikom sveto. Če sodelovanje uspe, si država lažje opomore in vlada pridobi na podpori: Na naraven in celo lahek način.

  10. Ivo, zdrava provokacija je seveda vedno koristna, toda tule si usekal krepko mimo. Pustil bom ob strani »ameriško krščansko-konzervativno sceno« kot praviš in ostal na terenu, ki mi je bližji, torej pri učenju katoliške Cerkve. V nadaljevanju je citat iz papeževega nagovora pred mednarodno teološko komisijo, z dne 12/ 6/2013. Navajam v angleščini:

    “Faith in the one and thrice holy God is not and can never be a source of violence or intolerance. On the contrary, its highly rational character confers a universal dimension upon it, capable of uniting persons of good will. On the other hand, the definitive Revelation of God in Jesus Christ by now renders every recourse to violence ‘in the name of God’, impossible. It is precisely by His refusal of violence, by His having conquered evil with good with the blood of His Cross, that Jesus has reconciled humans with God and with themselves.” In tako naprej.

    To stališče bi moralo biti za katoličana samoumevno. Ob navedenem tvoja centralna teza, namreč, da »ni brez tehtne teološke osnove misel, da bi Putinova Rusija bila ta spreobračajoča se Rusija in da je ta Rusija obenem tisti geopolitični dejavnik, ki bo pripeljal krščanske vrednote do planetarne zmage” in še, da “je možno tudi zaskrbljujočo situacijo v Ukrajini brati v tem ključu,« (sic!) izpade v najboljšem primeru kot povsem ponesrečen strel v prazno, v najslabšem pa kot čisti cinizem.

    Cinizem, ki ne samo, da minimizira ukrajinsko zelo krvavo dramo, ki se odvija neposredno pred našimi očmi, pač pa pripisuje regionalnemu despotu (Čečenija, Gruzija in zdaj Ukrajina), da ima »na svoji strani« kar samega Boga.

    Dovoli cinizem še meni: Ob tezi, “da je Rusija tisti geopolitični dejavnik, ki bo pripeljal krščanske vrednote do planetarne zmage”, lahko rečem samo, da so Rusi še v košarki totalno zanič, v Ljubljani npr. lani niso prišli niti do četrtfinala. Ja, Rusija bo “pripeljala krščanstvo do planetarne zmage” enkrat takrat, ko bo Pjongjang postal tretji Rim …

      • Ivo, pozdravljen! Fatime ni v mojem komentarju nikjer. Osebno sem za paranormalno precej nedovzeten, mi pa za mojo lastno rabo povsem zadostuje tisto, kar je v svojem tekstu “Sporočilo Fatime” pisal Ratzinger:

        “Tisti ki so [od fatimske skrivnosti v vseh treh delih] pričakovali razburljiva apokaliptična razodetja o koncu sveta ali o toku zgodovine bodo razočarani. Fatima naše radovednosti ne poteši na ta način.”

        To je glede Fatime zvrhano zadosti. Ratzingerjev tekst “Sporočilo Fatime” je sicer dostopno na spletnih straneh Svetega sedeža. V tem besedilu je objavljena tudi definitivna in avtoritativna verzija prikazovanj oz. videnj.

        In zdaj še drobna pripomba, povsem mimo tega Ratzingerjevega besedila. Namreč, zanima me, iz katerega stavka ali odstavka v pričevanjih o videnjih razbereš, da je Rusija (oz. celo “Putinova Rusija”), “tisti geopolitični dejavnik, ki bo pripeljal krščanske vrednote do planetarne zmage” (citat iz tvojega članka). Ko sem za potrebe tega odgovora na hitro preletel vsebino prikazovanj in to primerjal s tvojo futuristično-geopolitično razlago sem najprej pomislil na kakšno od bolj veseljaških interpretacij znamenitih Nostradamusovih kvartin, ki se redno pojavljajo po našem časopisju, najraje v kakšnem Nedeljcu. Saj veš: difficile est saturam non scribere …

        • …papež bo posvetil Rusijo in Rusija se bo spreobrnila… Na koncu bo moje brezmadežno Srce slavilo zmago.
          Navajam po spominu: to je na koncu 2. sporočila.

      • Ivo, pozdravljen! Fatime ni v mojem komentarju nikjer. Osebno sem za paranormalno precej nedovzeten, mi pa za mojo lastno rabo povsem zadostuje tisto, kar je v svojem tekstu “Sporočilo Fatime” pisal Ratzinger:

        “Tisti ki so [od fatimske skrivnosti v vseh treh delih] pričakovali razburljiva apokaliptična razodetja o koncu sveta ali o toku zgodovine bodo razočarani. Fatima naše radovednosti ne poteši na ta način.”

        To je glede Fatime zvrhano zadosti. Ratzingerjev tekst “Sporočilo Fatime” je sicer dostopno na spletnih straneh Svetega sedeža. V tem besedilu je objavljena tudi definitivna in avtoritativna verzija prikazovanj oz. videnj.

        In zdaj še drobna pripomba, povsem mimo tega Ratzingerjevega besedila. Namreč, zanima me, iz katerega stavka ali odstavka v pričevanjih o videnjih razbereš, da je Rusija (oz. celo “Putinova Rusija”), “tisti geopolitični dejavnik, ki bo pripeljal krščanske vrednote do planetarne zmage” (citat iz tvojega članka). Ko sem za potrebe tega odgovora na hitro preletel vsebino prikazovanj in to primerjal s tvojo futuristično-geopolitično razlago sem najprej pomislil na kakšno od bolj veseljaških interpretacij znamenitih Nostradamusovih kvartin, ki se redno pojavljajo po našem časopisju, najraje v kakšnem Nedeljcu. Saj veš: difficile est saturam non scribere …

  11. Ivo, zdrava provokacija je seveda vedno koristna, toda tule si usekal krepko mimo. Pustil bom ob strani »ameriško krščansko-konzervativno sceno« kot praviš in ostal na terenu, ki mi je bližji, torej pri učenju katoliške Cerkve. V nadaljevanju je citat iz papeževega nagovora pred mednarodno teološko komisijo, z dne 12/ 6/2013. Navajam v angleščini:

    “Faith in the one and thrice holy God is not and can never be a source of violence or intolerance. On the contrary, its highly rational character confers a universal dimension upon it, capable of uniting persons of good will. On the other hand, the definitive Revelation of God in Jesus Christ by now renders every recourse to violence ‘in the name of God’, impossible. It is precisely by His refusal of violence, by His having conquered evil with good with the blood of His Cross, that Jesus has reconciled humans with God and with themselves.” In tako naprej.

    To stališče bi moralo biti za katoličana samoumevno. Ob navedenem tvoja centralna teza, namreč, da »ni brez tehtne teološke osnove misel, da bi Putinova Rusija bila ta spreobračajoča se Rusija in da je ta Rusija obenem tisti geopolitični dejavnik, ki bo pripeljal krščanske vrednote do planetarne zmage” in še, da “je možno tudi zaskrbljujočo situacijo v Ukrajini brati v tem ključu,« (sic!) izpade v najboljšem primeru kot povsem ponesrečen strel v prazno, v najslabšem pa kot čisti cinizem.

    Cinizem, ki ne samo, da minimizira ukrajinsko zelo krvavo dramo, ki se odvija neposredno pred našimi očmi, pač pa pripisuje regionalnemu despotu (Čečenija, Gruzija in zdaj Ukrajina), da ima »na svoji strani« kar samega Boga.

    Dovoli cinizem še meni: Ob tezi, “da je Rusija tisti geopolitični dejavnik, ki bo pripeljal krščanske vrednote do planetarne zmage”, lahko rečem samo, da so Rusi še v košarki totalno zanič, v Ljubljani npr. lani niso prišli niti do četrtfinala. Ja, Rusija bo “pripeljala krščanstvo do planetarne zmage” enkrat takrat, ko bo Pjongjang postal tretji Rim …

  12. Ameriškim konzervativcem in Putinu je skupno starozavezno ali pogansko pojmovanje Boga kot tistega, ki je pristranski, ki v sporih potegne z eno stranjo proti drugi. Boga želijo instrumentalizirati za svoje cilje. Ko so na primer Lincolnu postavili vprašanje, na čigavi strani je Bog, je zelo modro odgovoril: Tega ne vem zagotovo, hkrati za zase upam, da sem na isti strani kot Bog. Vprašanje ni, kako Boga potegniti na svojo stran, ampak, kako sebe spraviti na isto stran, kot je Bog. Manipulant želi monopolizirati Boga, ga povleči na svojo stran. Vernik poskuša razumeti, kje je Bog, in se mu pridružiti.
    Tudi sam sem presenečen, da se na tej strani predstavljajo tovrstne blodnje.

    “Sir, my concern is not whether God is on our side; my greatest concern is to be on God’s side, for God is always right.”

    • Da so besede dr. Keržeta blodnje? To izjavlja nekdo, ki se deklarativno z vsemi močmi oprijemlje t. i. dialoga?!

      Mar ni blodnjavo tudi (ali še bolj) to, da se duhovnik ne obregne ob greh sodomije, čeprav se nekoč na to temo odloči napisati kar dva članka v enem tednu?

      Kdo je sedaj tisti, ki sodi, ki ruši “dialog”?

  13. Za Rusijo se bolj malo zanimam a Putin in njegovi so v zadnjem času na potegnili kar nekaj dobrih potez.

    1. Putin je na obisku pri papežu poljubil ikono, ki jo je papežu prinesel v dar, preden je to storil papež 🙂
    2. Putin v govoru v parlamentujavno rekel, da zahod temelji na krščanstvu, da je rušenje krščanstva zlo, da države, da je to potrebno za demografski obstoj, ki ga na zahodu ni več,…
    3. Prepoved oglaševanja nemoralnih dejanj(splav, sodomija,…)
    4. Prepoved preklinjanja v javnosti(tv, gledališče,..)
    6. V Moskvi bodo zgradili 200 novih cerkva
    7. V Rusiji je bilo na novo zgrajenih/obnovljenih 300.000 cerkva in 600 samostanov
    8. 10.000 dolarjev pomoči ob rojstvu drugega otroka in vrsta ugodnosti za družine s tremi in več otroki (zemlja, stanovanja,…)
    9. Rusija javno podpira pro-life gibanje(tako rusko kot mednarodno) in tudi eno pomembnejše mednarodno srečanje bo zaradi tega prav v Rusiji

    Lahko je vihati nosove. Rusija ima kup problemov in Putin kup napak. Vsak svetnik ima preteklost in vsak grešnik prihodnost. Rusija je velika barka in se počasi obrača a zaznati je napredek v pravo smer. Seveda lahko kdorkoli našteje kaj podobnega je naredil kak zahodni politični sistem v prid veri in družini.

  14. Presenečata me Katolik in tadej.

    Zaradi parih propagandnih potez je treba spregledati Putinovo zločinstvo. To je tako kot naši tlačani, ki pravijo, da je bil Tito kljub vsemu edini, ki je poskrbel za njih.

    Glavni vidik je povedal Peter Lah: manipulatorji vere in Boga si postavljajo boga na svoj stran in proti drugim. Vernik pa išče način, da bi se bil premaknil bolj k Bogu in bil bolj z Bogom.

    • Pavel, meni je samo smešna vaša demonizacija Putina in to, da je za vero, nravnost in družino naredil več kot vsi zahodni politiki skupaj imenujete propagandne poteze.

      • Katolik: kdo pa demonizira Putina? Jaz nisem nikjer rekel, da je hudič ali satan. Zame je samo skrajno preračunljiv, KGB aparatčik, ki se je dobro naučil trgovati ( korumpirati) v birokratsko-policijskem-vojaško mafijskem fevdalnem aparatu velikoruskega imperija. V Sloveniji bi ga lahko primerjal s Kučanom ali Jankovićem, v Srbiji z Miloševićem, v Italiji z Mussolinijem in v Nemčiji z Hitlerjem. Tudi Mussolini in Hitler sta šla delati pakt s Cerkvijo, pa sta do dna duše kot pravoverna socialista mrzila katoliško vero. Kar Putin dela s Pravoslavno Cerkvijo in preganjanem gejev ( zgolj LGBTjem ne dovoli parad) je zgolj ena taktično oblastna poteza – ne pa, da bi on s srcem pripadal pravoslavju, ki mu manjka razuma, refleksije. Česar ima katoliška Cerkev preveč ( racia) ima pravoslavna premalo. In česar ima pravoslavna v obilju ( mistika, skrivnost, obredje) ima katoliška premalo. Pravoslavna cerkev je bila vedno (vsaj hierarhično, kleriško) služabnica skrajno pokvarjenih in psihopatskih despotov ( množičnih zločincev) v Rusiji.

        Pri njem znam videti dobre poteze, vem, da je izredno pameten (oblastni šah igra bolje kot najboljši šahist na svetu Kasparov)in dober trgovec, spolzek birokrat. Ima pa pozicjo moči fevdalca in lahko IZSILJUJE namesto trguje. Ima podatke tajnih služb o nasprotnikih in jih prav tako lahko daljinsko upravlja in izsiljuje, kriminalizira.

        On vojne sproži kadar mu doma pade priljubljenost.
        Putin je narcisoidno in psihopatsko motena osebnost, ki pride na vrh skozi težko tekmovalno selekcijo negativnega tipa, ki se pojavlja v socialističnih družbah, kjer na vrh priplavajo najbolj brutalni in umsko izprijeni kriminalci, tako kot v Sloveniji. In tudi taki z lahkoto v tem okolju kriminala najlažje preživijo, ker imajo trdno kožo ( so psihopati, nič jih ne prizadane, nič krivde nimajo, nič jih vest ne peče).

    • Pavel
      Karkoli rečemo o Putinu je hkrati res in narobe. Putin ima veliko napak a hkrati veliko dobrih stvari.
      Po moje je v Siriji preprečil še večji masaker in kaos, ko je preprečil intervencijo zahodnih sil. Samo dobro leto prej se ni vmešal v Libiji in posledice francoske intervencije so v saharskem delu Afrike postale žarišče najbolj krvoločnih ekstremistov, ki z orožjem zahoda terorizirajo vse od Malija do Nigerije do Libije.
      Putin je v drugem predsedniškem mandatu prerasel militantno protikrščansko levičarsko držo , ki je gorivo vseh levičarskih gibanj po svetu. Ne trdim, da se je postavil na stran Boga, vsekakor pa je daleč proč od permisivne politike zahoda, ki je ujetnik dekadence, ki je globalno gledano zelo nevarna in zahrbtna bolezen človeštva.

  15. Kaj pa, če je Putin antikrist?

    Napovedi pravijo, da se bo Satan pretihotapil v Cerkev. Vsi imamo sicer v mislih Katoliško, ampak Pravoslavna je tudi močna in velika.

    Satan pa je mojster prevare.

  16. Iz nasprotovanja Keržetovemu članku bijeta v oči dve zakoreninjeni, a povečini napačni predpostavki:

    1. da je biti proruski že kar enako kot biti prokumunist (odkrit ali prikrit);
    2. da je zaščita krščanstva in skupnega dobrega vselej nekaj diametralno nasprotnega (samoobrambnim) oboroženim ukrepom.

    Prvi predpostavki odgovarjam: hladna vojna je končana, Putinova politična narativa pa ni v ničemer marksistično-komunistična. V tem primeru sploh ni bistveno, kaj Putin “čuti” v svoji notranjosti, ampak je bistveno to, da se pod njim pravoslavna Cerkev lepo razvija in ima posledično dobre pogoje za evangelizacijo družbe. Česa takega bi si moral želeti vsak tako pravoslaven kot katolik!

    Drugi predpostavki odgovarjam: obstajajo tudi primeri pravičnih vojn (gl. Tomaž Akvisnki, družbeni nauk Cerkve), ki so v resnici izredni izraz ljubezni do bližnjega, da se prepreči še večje zlo. Ne trdim, da je spopad na Ukrajini takšna pravična vojna; trdim le to, da Kristusa ne moremo jemati hipijevsko.

    • Putin obžaluje razpad SZ. Putin nadaljuje gospodarstvo s pomočjo tajkunov, fevdalcev, partijskih sekretarjev. Podobno je v Sloveniji, na Kitajskem in v Srbiji. Stari birokratski vplivneži so kar naenkrat postali vplivni “gospodarstveniki”, “kapitalisti” – v resnici pa so ostali mafijski šefi. Svobode v medijih ni, pluralnosti v politiki tudi ne.

      Predvsem je ruska družba še kako socialistična, kot srbska in slovenska. Tako, da vsak, ki pravi, da komunizma ni več – o družbi nič ne ve. Vrednote družbe se vlečejo še desetletja po propadu ideologije.

      Jezusa ne vidim kot hipija, Putina pa vidim kot socialističnega diktatorja, ki je sprožil že skoraj 10 vojn, krvavih vojn. Imperialističnih vojn. Saj socializem ni bil nič drugega kot imperializem mafije.

  17. Kaže da samo jaz ne razumem članka: Kerže citira Buchanan-a, ne pa da propagira Putina, ali kaže neko zaljubljenost…
    Kar se Putin in Rusije tiče se mi zdi da si Putin zelo želi Orwellovsko Evrazijo. Kar pa mu ne bo uspelo. Propad komunizma je preglobok. Rusijo bo kvečjemu še potunkal.

  18. Mislim, da je dr. Kerže verjetno tu šel predaleč, ko vidi Putina kot rešitev zablod proti-verske post-krščanske evropske družbe.

    Tako da se večinoma strnijam z zgornjimi komentatorji, ki svarijo pred previdnostjo.

    Bi pa rad poudaril nekaj drugega.

    Kristjani/katoličani so v Evropi zadnjih 40 let SPALI. In sedaj so se kar naenkrat zbudili v anti-krščanski Evropi kjer se pred njihovimi očmi ruši vse kar so nekdaj poznali kot samoumevno, lepo, družbeno, duhovno itd.

    Če gledamo jasne teološke obsodbe modernističnih tokov še iz začetka stoletja, potem nam je danes kar nenavedno kako je lahko Cerkev tako “popušila”. V oči zelo pade razkroj katoliške (in tudi severne protestanstke) družbe, družbene sredine.
    Igrinili so ljudski običaji, izginil je velik del katoliških medijev, katoliški misleci so bili iz glavnih javnih medijev izrinjeni ven.

    Če v osemdesetih ne bi prišlo do izuma interneta, s pomočjo katerega se mogoče zadnjih max. 10 let začenja neko ‘grassroots’ gobanje, ki se zavzema za ponovno vzpostavitev krščanskega Zahoda – verjetno verniki ne bi imeli nikakršnih možnosti za delovanje.

    Sam bi rekel da je rešitev da najprej erealno pogledamo situacijo. Nato da se začne globoka duhovna prenova (na osnovi mitstke in duhovnosti – kot to govori uporabnik Pavel)in nato jasno in pogumno oznanjanje vere in izročila. Nujna pa je MEDNARODNA KOORDINACIJA. Le-ta pa nekaterim gre že izjemno v nos – tao je Mladina že opozarjala na “sporno” povezanost zavoda iskreni-net z evropskimi katoliškimi pobudami ki delujejo tudi z ameriškimi krščanskimi združenji.

    Nekaj moramo vedeti: če so lahko komunisti ustvarikli mednarodno socialistično INTERNACIONALO ki je imela jasno agendo moramo tudi zahodni kristjani ustvariti mednarodni KRŠČANSKI BLOK z jasno agendo. Drugače ne bo šlo.

  19. Neverjetno zanimivi in poučni komentarji in tudi prispevek avtorja članka.

    Vsekakor ima Putin veliko dobrega in slabega.

    Zanimivo je, da so naši levičarji na strani Putina in ne Ukrajine. To je razbrati iz prispevkov v časopisu Delo.

    Zanimivo, da jih ne moti Putinovo krščanstvo in njegov imperializem.

    • Zelo dobra opazka @ svitase.

      Komunizem je podvig zla in ima na milijone obrazov, zaradi česar ga je mnogokrat težko ločevati od prave resnice.
      Ta problem je svetovni, razraščen vsepovsod in ne le v deželah nekdanjega socializma.
      Naivnost, podprta s skromnim poznavanjem zgodovine in lokalnih razmer so odlično gojišče te človeške nadloge.

      Odličen lakmusov papir so ravno odzivi njegovih lovk, ki so še kar naprej močno razpredene po celi Sloveniji. Mednje zagotovo spada tudi časopis Delo.

  20. A ni zanimivo, da niti enega od komentatorjev ne zanimajo fatimska sporočila? Kot, da je ni.

  21. Strinjam se z Mavrom, Movrinom itd. Takole Keržetovo pisanje na ozadju Ukrajine in mnogih okupiranih ljudstev je res smer, ki jo najdemo pri apologetih nacikomunističnih totalitarizmov.

    • Zakaj pa? A to v imenu relativizma, da je mogoče vse interpretirati kot kdo hoče? Preberite si II. fatimsko sporočilo in poglejte, če ni tam govora o spreobrnitvi Rusije. Če vas je tu nekaj, ki se vam zdi nadnarava deplasirana predpostavka, pa se raje vprašajte kako je za vašo vero.
      In glejte, dragi moji (vključno z Riharjem, Maverjem): v tem je vsa ozadna poanta moje “zrdave provokacije”.
      Kako je z vašo vero?
      Ali ni naša desno-katoliška scena dejansko krščansko vero zreduciarala na vero v liberalizem?

      • Zato ker je to res stvar osebnega doživljanja Fatime. Vi lahko v to verjamete, tudi jaz, vendar tu postavljate fatimska sporočila dogmatično. To pa je “deplasirano”.

      • Ne gre za deplasirano postavko, ampak močno dvomim, da je Putin tisti nosilec te spreobrnitve – vsaj ne sedaj.

        Morda bo doživel razsvetljenje v prihodnosti. Zdaj je pa navaden sovjetski diktator.

        • Toda ali ni zanimivo, da se moj člančič (ki dejansko ni mišljen kot apologija Putina, ampa kot vprašanje ali je Putin res takšno absolutno zlo) tako vehementno razume kot apologija Putina. Ali ni to zato, ker naša scena neomajno, dogmatično veruje v liberalizem (pa magari če je obamovski in gay-ropski), ki ga Putin ne mara in je zato sleherni dvom o Putinu kot absolutnem zlu dojet kot napad na temeljno dogmo našega neo-katoliškega-liberalizma.
          Dragi moji, obrnimo kakor hočemo, ampak prej ali slej se bomo morali vsi mi soočiti z dejstvom, da katoliški nauk ni samo ostro nasproten komunizmu, ampak tudi liberalizmu.

          • Sploh nimate prav. Putin ni niti blizu absolutnemu zlu. To je navadno pretiravanje.
            Sramota naše pro-gay scene je bila lepo vidna na letošnji evroviziji. Ni vredno besed.
            Fatimsko sporočilo jaz razumem bolj v smislu, da ko se bodo pravoslavci vrnili v katoliško Cerkev, da to bo to veliki začetek. V tem je morda pomen spreobrnitve Rusov. Ampak ne bi o tem, to je zgolj, kot pravim, zasebna interpretacija. Fatimska sporočila pa nikakor ne gre jemati kot vremensko napoved. Zavračanje teh prerokb pa nikakor ni nobeno takšno ravnanje, da bi izpodbijalo vero. To niso dogme.

      • Moja vera vsekakor ni odvisna niti od fatimskih sporočil, čeprav jih globoko spoštujem, niti od liberalizma, ki ga preziram, še najmanj pa od samodržca in nasilnika Putina. Kakšne nebuloze!! Mogoče se je kdo spreobrnil tudi pod težo Hitlerjevega ali Titovega ali Stalinovega nasilja, a zato niso nič manj zločinci.

  22. Sem prvič na tej strani. Prebral sem članek in komentarje. Mogoče tisto kar bom povedal nima veze s člankom, vendar star pregovor pravi, da je strup v majhnih “flaškah”. Putin ni velik, še manj pa je visok. Iz zgodovine, ki je temelj našega razumevanja in nadaljnjega razvoja družbe, oziroma propada, pa se v večini primerov pojavljajo kot odločilne osebnosti negativizma “majhni” ljudje. Tudi Putin ni udaril mimo.
    Glede komentarjev pa vidim, da so nekateri zelo naivni, lahkoverni in res verjamejo v poštenost in dobronamernost ljudi ali sistemov, ki so jih, jih in jih še bodo ožemali za osnovne pravice svobodnega človeka.
    Lep dan še naprej

Comments are closed.