Na Bledu praznovali tridesetletnico slovenske krščanske demokracije

3
598

V soboto, 9. marca, je Nova Slovenija praznovala trideset let krščanske demokracije v Sloveniji, saj je bilo 10. marca 1989 v dvorani Slovenske matice ustanovljeno Slovensko krščansko socialno gibanje.

Praznovanje so pripravili v Festivalni dvorani na Bledu; dvorana z nekaj več kot petsto sedeži je bila čisto polna, saj so prišli krščanskidemokrati iz vseh koncev Slovenije, nekateri tudi z avtobusi. Začetek je bil napovedan za 11. uro, vendar smo imeli zbrani v avli pred dvorano še kar nekaj časa za druženje ob kavi, ki so jo stregli, saj se je začetek premaknil na nekoliko poznejšo uro. In v avli je bilo živahno, saj se je marsikdo srečal z znancem, prijateljem, sodelavce, s katerim se bolj malokrat vidi, tako da se ni nihče pritoževal nad zamudo.

Proslavo sta začela Komorni zbor Limbar iz Moravč z zborovodjem Tomažem Pirnatom z državno himno in Pihalni orkester Lesce pod vodstvom Gašperja Globočnika z evropsko. Pevci so pozneje zapeli še dve pesmi, pihalci pa so vztrajali na odru do konca.

Na začetek so dali videoposnetke najprej z mislimi mladih krščanskih demokratov, ki so bili rojeni v času nastajanja stranke, nato nekaterih politikov, pozneje v sporedu pa so sledile izpovedi krščanskih demokratov, ki so stranko postavljali na noge. Od politikov so najprej spregovorili dr. Dimitrij Rupel, Jožef Školč, Ivan Oman in dr. Ciril Ribičič o takratnih odnosih do krščanske demokracije, nato pa še dr. Janez Dular, Izidor Rejc, dr. Ivanka Šircelj Žnidaršič, Ignac Polajnar in Jože Strgar o nastajanju stranke.

Matej Tonin: ”Dr. Andrej Bajuk je pomagal Slovenijo zasidrati tam, kjer je doma – v Evropi.”

Sledil je govor predsednika NSi Mateja Tonina, ki se je zahvalil dotedanjim predsednikom krščansko demokratske stranke za opravljeno delo in poudaril njihove glavne prispevke: Lojze Peterle je kot »eden od očetov samostojne Slovenije« »prepoznal zgodovinsko okno priložnosti in tako s pomočjo sodelavcev in političnih sopotnikov izpolnil tisočletni sen Slovenk in Slovencev«. Dr. Andrej Bajuk je po njegovih besedah »pomagal Slovenijo zasidrati tam, kjer je doma – v Evropi«. Poudaril je tudi njegovo vlogo pri uvedbi evra v Sloveniji. »Ljudmila Novak je s svojo odločnostjo in neomajno vero krščansko demokracijo ohranila pri življenju in jo znova zasidrala v slovenskem političnem prostoru.«

Povedal je tudi, da krščanska demokracija svoje delovanje v politiki opira na tri vrednote: svobodo kot pogoj za uresničitev človekovih talentov, pravičnost kot nujen dejavnik za ureditev medsebojnih razmerij in varnost kot temelj za zagotovitev dostojanstva vsem državljanom. Krščanski demokrati po njegovih besedah verjamejo v ljudi in njihove potenciale, v učinkovito državo in mlade – prav zaradi slednjih bo slovenska krščanska demokracija naredila vse, da »bo v Sloveniji pomembno, kaj znaš, ne pa, koga poznaš«. Poudaril je tudi, da je mesto Slovenije v Evropi, da je NSi pripravljena na dialog, in pozdravil naslednjega govorca, vodilnega kandidata Evropske ljudske stranke za predsednika Evropske komisije Manfreda Webra iz Bavarske, na katerega se po Toninovih besedah »Evropa lahko zanese«.

Matej Tonin: ”Ko se bomo medsebojno spodbujali in veselili uspehov drug drugega, takrat bo jasno, da še vedno obstaja upanje za Slovenijo.”

Organizatorji so pripravili tudi videoposnetke s čestitkami najprej predsednika države Boruta Pahorja, nato pa nekaterih voditeljev tujih krščanskodemokratskih strank, ki so vsi poudarjali pomen krščanske demokracije za Evropo in pomen medsebojnega sodelovanja. Najprej je bil na vrsti predsednik Evropske ljudske stranke Joseph Daul, sledili so avstrijski premier Sebastian Kurz, voditeljica nemške CDU Annegret Kramp-Karrenbauer, generalni sekretar bavarske CSU Marcus Blume in irski premier Leo Varadkar.

Manfred Weber se strinja, da se državne meje zaščitijo pred ilegalnimi prehodi

Manfred Weber se je najprej s kratkim videom predstavil kot človeka, ki ve, kaj hoče in zakaj je šel v politiko, in kot trdnega kristjana – katoličana. Njegov nagovor je bil optimističen in osredotočen na vrednote krščanske demokracije, ki jih je treba uveljavljati v življenju – tudi Evrope, kjer se vse bolj širi kritiziranje. Poudaril je prispevek Lojzeta Peterleta in njegovih sodelavcev, ki so si prizadevali za pravo svobodo.

Weber je v nadaljevanju nagovora pozornost posvetil tudi očetom združene Evrope Alcidu De Gasperiju, Konradu Adenauerju in Robertu Schumanu, katerih glavni cilj je bil v miru in sodelovanju združena Evropa, ki jo zdaj napadajo populistični skrajneži, ozrl pa se je tudi na Britance in njihove probleme v zvezi z odhodom iz EU. Zavzel se je tudi za to, da bi se življenjski standard v vseh evropskih državah čim bolj izenačil, da nikomur ne bi bilo več treba zapuščati svoje države zaradi gmotnih težav.

Weber se strinja, da države zaščitijo svoje meje pred ilegalnimi prehodi, ob tem pa morajo bogate države s pravičnim odnosom vlagati v nerazvite in jim s tem omogočiti dostojno preživetje. Z veseljem je govoril o vsej raznolikosti Evrope od severa do juga, od vzhoda do zahoda, vse pa druži dejstvo, da je v središču skoraj vsake vasi krščanska cerkev. Govor je končal s pozivom, naj ne ločimo svoje slovenske identitete od evropske in naj bomo ponosni Slovenci in ponosni Evropejci.

Konrad Adenauer: ”Človek nikoli ne bi smel reči: Prepozno. Vedno je čas za nov začetek.”

Weber je  svojim govorom – tudi z mimiko – poslušalce navdušil; marsikdo je v njem zagledal resnično karizmatičnega politika, čeprav so nekateri pred njegovim nastopom izražali določene pomisleke.

Peterle: »Krščanski« v naslovu pomeni odgovornost pri delu za skupno dobro

Spregovoril je še Lojze Peterle. Precej pozornosti je posvetil zgodovini sodobne slovenske krščanske demokracije in jo povezal z njenimi nosilci pred drugo svetovno vojno: J. E. Krekom, Antonom Korošcem in Andrejem Gosarjem ter z očeti evropskega združevanja. Po njegovih besedah biti slovenski krščanski demokrat pomeni »tudi zavezanost politični kulturi, ki ob spoštovanju drugega teži k družbenemu sožitju z vsemi, ki jih zanima rast našega naroda, naše države in naše družbe«. »Krščanski« v naslovu pomeni zanj odgovornost pri delu za skupno dobro in misel na to, »kar je motiviralo Kreka k izjemnemu socialnemu delu, kar je navdihnilo Schumana za evropski projekt ali kar je za Evropo naredil Janez Pavel II.«.

Po njegovih besedah: »Sem spada Evropa solidarnosti in subsidiarnosti. Tu je doma Ivan Oman.« Ustavil se je tudi pri besedi »demokrati«, saj:

»Ne maram demokracije, ki ne temelji na resnici, vrednotah in načelih, predvsem pa na spoštovanju drugega. … Zanima me Evropa z veseljem do življenja, Evropa zdravja v zdravem okolju, z zdravim gospodarstvom in zdravo politiko.«

Medtem ko so v času med posameznimi nagovori ali videoposnetki igrali leški godbeniki, so se na platnu izmenjavale misli očetov združene Evrope Italijana Alcideja De Gasperija, Nemca Konrada Adenauerja in Francoza Roberta Schumana, dr. Andreja Bajuka, Ljudmile Novak in Mateja Tonina.

Prireditev so zaključili glasbeniki. Najprej je zapel Alex Volasko, potem se mu je pridružila še Saša Lešnjek, Pihalni orkester Lesce pa je zaigral še dve »pihalni klasiki«, kot je napovedala voditeljica sporeda Tjaša Hrobat.

Po koncu sporeda smo bili povabljeni še na druženje ob hrani in pijači v obeh avlah blejske Festivalne dvorane, ki so ga pripravili po naročilu evropskega poslanca iz NSi Lojzeta Peterleta.

Razpoloženje je bilo ves čas prijetno, slovesno; ljudje prijazni drug do drugega. Poklepetali smo z znanci, ob tem pa se seveda seznanili še s kom, čas pa je bil tudi za opazovanje ljudi okrog sebe.

3 KOMENTARJI

  1. se strinja, da se državne meje zaščitijo pred ilegalnimi prehodi
    ======
    Kdo se pa ne bi strinjal?! Kakšne neumnosti. To pa ne pomeni smrtno nevarnih pasti. Kako bi bilo, če bi kak migrant res obležal na žici?!

  2. Grozljivka, po SDSu Sorosovega plačanca in podpornika migrantov gosti še NSi – kar sicer ni tolikšen šok, kot SDSov obrat.

    In obletnico česa pri NSi lahko praznujejo? Prodajo samih sebe komunistom? Prodajo samih sebe “prenovljenim” komunistom v devetdesetih??

  3. Cudim se porocilu v stavku, da so prisotni pred nastopom Manfreda Webra “izrazali dolocene pomisleke”. Kaksne pomisleke in zakaj? Moji pomisleki bi bili prej do tistega, ki ima pomisleke do Manfreda Webra. Ce se imajo N.Sijevci za krscanske demokrate, potem je Webra tezko zgresiti kot res pristnega, zagretega in razumno artikulanega krscanskega demokrata.

    Ce bojo N.Sijevci dozoreli v smislu tega, kar je bilo receno ob tej obletnici na Bledu, ce jih ne bo zanasalo enkrat v neoliberalizem, drugic v paktiranje s postkomunisti ali morda v protievropske nacionalisticne teznje, utegnejo mogoce povrniti mojo podporo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite