Evropske parlamentarne volitve so mimo, zmagovalci se veselijo rumenega sonca na modrem nebu. Poraženci si ližejo rane, odstopajo ali pa se pretvarjajo, da se ni nič zgodilo. »Za Evropo ljudi, ne kapitala!« se je med drugim glasilo geslo koalicije Združene levice, v kateri je kandidiral Branimir Štrukelj, glavni tajnik učiteljskega sindikata in šef konfederacije sindikatov javnega sektorja. Tega sicer ne gre obešati na veliki zvon, a Štrukelj se je s svojim sloganom v boju za osem poslanskih sedežev uvrstil na solidno 47. mesto med skupno 118 kandidati. Najmočnejši sindikalist v državi je dobil 567 preferenčnih glasov, močno je zaostal za šestimi izžrebanci z liste Sanjska služba in za piratom.
Kakorkoli jo je slabo odnesel na volitvah, je Štruklju treba čestitati za pogum. V nasprotju s številnimi drugimi sindikalnimi voditelji je pokazal svoje prave politične barve in svojo politično moč stehtal na volitvah. V Štrukljevem primeru bi morda celo držala logika enega od osmoljencev evropskih volitev, ki se je zaman tolažil, da ni bil izvoljen, ker si ga volivci želijo obdržati doma.
Štrukelj je za interese svojih, torej učiteljev in javnega sektorja, nedvomno koristen. Kadar katerakoli vlada pomisli, da bi varčevala, zaposlenim povečevala delovne obremenitve ali – bog ne daj – odpuščala, se zaleti v Štruklja. Človek s podporo 567 volivcev odločno reče, da so njegovi za reševanje krize že dali dovolj in da se ni pripravljen pogajati o znižanjih plač ali števila zaposlenih. Vlada, ki je to postala s podporo večine od 1,7 milijona volivcev, pa mirno prikima ter odide naprej, novim porazom naproti. Razumljivo, kajne?
Bolj presenetljivo od dejstva, da predstavniki oblasti Štruklja pri njegovih odločnih nastopih preprosto ne pošljejo na cesto stavkat (šolarji gotovo ne bi imeli nič proti), je to, kako Štrukelj gleda na gospodarjenje s sindikalnim premoženjem. Človek, ki kandidira pod protikapitalističnim geslom, niti ne pomisli, da bi v krizi prodajal katerega od slabo zasedenih 44 počitniških sindikalnih stanovanj in tako prišel do sredstev, s katerimi bi lahko pomagal učiteljem, ki se znajdejo v stiski.
Več lahko preberete v Financah.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
