N.Koražija, Finance: Slovenija ni Urugvaj

4

Leto 2013 si bomo zapomnili po stopnjevanju negotovosti o globini kapitalske luknje v naših bankah. Rezultati testov stresa 12. decembra so bolj ali manj pričakovano utrdili položaj »domače« trojke, operacija bo davkoplačevalce stala približno pet milijard evrov, koliko in kdaj bo povrnjeno, ni znano.

Junija prihodnje leto pride še račun za Banko Celje in Gorenjsko banko, obe skupaj imata za dobrih 700 milijonov evrov kapitalskega primanjkljaja. Zgovoren je komentar ekonomista Mojmirja Mraka: »Očitno imamo težavo z upravljanjem državnega premoženja. Tudi osebno se mi je zdelo, ko smo šli v neodvisnost, pametno, da ostanejo deli finančnega sistema pod nadzorom države. Seveda, človek je mislil, da smo normalna država.«

Urejanje bančne luknje naj bi ohranjalo plovnost vlade tudi v letu 2014, ko se bo nadaljevalo gospodarsko krčenje. Po napovedih Umarja se bo BDP prihodnje leto skrčil za 0,8 odstotka, po napovedih Mednarodnega denarnega sklada za 1,4 odstotka, po napovedih EBRD pa kar za 2,4 odstotka. Slovenija bo poleg Cipra edina država v EU, ki bo ostala v recesiji, navzdol nas bosta vlekli visoka zadolženost podjetij in verjetnost dodatnih bančnih dokapitalizacij.

Leta 2014 se bomo ukvarjali predvsem s finančnim prestrukturiranjem, privatizacijo in reformami, kar bi morali opraviti že ob prvem valu krize leta 2009. Marca prihodnje leto bo prva obletnica začetka dela zdajšnje vlade, vendar smo napovedano glasovanje o zaupnici odkljukali že 15. novembra, skupaj s proračunom. Izid glasovanja je bil predstavljen kot dokaz trdnosti koalicije. Da trdnost ni pravi opis razmer, se je izkazalo v naslednjih desetih dneh, ko je najprej odstopil gospodarski minister in takoj za njim še minister za zdravje.

Konceptualne razlike med koalicijskimi partnerji ostajajo, zato lahko med napovedano prenovo koalicijske pogodbe pričakujemo nadaljevanje sporov o državnem holdingu, privatizaciji in reformah. Prav zaradi nesposobnosti doseganja soglasja o glavnih razvojnih vprašanjih se bomo v letu, ko bo vse okoli nas raslo, še vedno svaljkali v recesiji.

Medtem ko bo naša posebnost nadaljevanje gospodarske recesije sredi rastoče Evrope, so pri britanski reviji The Economist prvič v zgodovini izbirali državo leta. Uredništvo revije je izbralo Urugvaj – predvsem zaradi političnega talenta predsednika Joseja Mujice in zaradi inovativnih reform, za katere menijo, da bi lahko spremenile svet. V Urugvaju so pred kratkim legalizirali marihuano, glavni cilj je sprostiti državni aparat, da bo več časa za boj proti težjemu kriminalu.

Več lahko preberete na Financah.


4 KOMENTARJI

  1. lol… nekaj ste izpustili

    “But the accomplishments that most deserve commendation, we think, are path-breaking reforms that do not merely improve a single nation but, if emulated, might benefit the world. Gay marriage is one such border-crossing policy, which has increased the global sum of human happiness at no financial cost. Several countries have implemented it in 2013—including Uruguay, which also, uniquely, passed a law to legalise and regulate the production, sale and consumption of cannabis. ”

    le zakaj? 🙂

    • Zato, ker te gejevske poroke nimajo nobene veze z bojem proti kriminalu in mafiji in tudi ne z ekonomijo.

  2. Tudi gay poroke po mojem niso najpomembnejše. Uvrstitev Urugvaja na svetovno prvenstvo je precej bolj pomemben dogodek. In njihova izjemno težka skupina.
    To z gay porokami pa v teh deželah, ki so še versko zdrave ni noben problem.

Comments are closed.