V dominantnih medijih so bili predstavljani kot etični, moralni, ugledni in neomadeževani. Profesorji namreč. Na čelu z nekdanjim profesorjem s Pravne fakultete v Ljubljani dr. Mirom Cerarjem, čudežnim dobrim dečkom, ki je bil v letih od 2000 do 2014 trinajstkrat izbran v skupino desetih najvplivnejših slovenskih pravnikov, od leta 2011 do 2014 pa je bil štirikrat zapored izbran za najuglednejšega pravnika. Dolga leta se je kot vrhunska ekonomska strokovnjakinja v oddajah na slovenskih televizijah pojavljala dr. Maja Makovec Brenčič. Bila je prodekanka za razvoj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predsednica Sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, prorektorica za prenos znanja in internacionalizacije na Univerzi v Ljubljani. Njenih funkcij je bilo preveč za naštevanje.
Tudi dr. Dušan Mramor velja za oh in sploh ekonomista, konec koncev ga je londonska revija Banker nedavno razglasila za evropskega finančnega ministra leta 2016. Poleg tega je veljal za politično in etično neoporečnega. Sedanja dekanja ekonomske fakultete Metka Tekavčič, nekdanja predsednica ljubljanskega mestnega odbora SD, je imela usta polna vrednot dela, solidarnosti, človeškega dostojanstva, opozarjala je, da smo z zlaganimi vrednotami ustvarili velike socialne razlike.
Skratka, ti in več drugih ljudi iz akademske srenje, favoriti tranzicijske levice, so veljali za smetano na torti ugleda Univerze v Ljubljani. Ugled vseh je v minulih tednih in mesecih strmoglavil.
Več lahko preberete na reporter.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
