Joseph A. Mussomeli ne obžaluje, da je razburil slovenske politične veljake, saj jih nima za prijatelje. Veleposlanik ZDA svari, da tujih naložb ne bo, dokler ne odpravimo preokorne birokracije in ne izboljšamo sistema javnega naročanja, nujen bo tudi umik države iz gospodarstva, pravi.
Naša politična elita naj bi bila razdeljena, v kritikah vašega dela pa se v enem dnevu poenoti in deluje odločno. Nam to daje upanje, da bodo presežene večne politične delitve?
(smeh) Nisem prepričan o enotnosti. (Odhajajoči, op. a.) predsednik vlade Borut Pahor ni bil zadovoljen s kritikami. Še posebno potem, ko je ameriško zunanje ministrstvo izdalo izjavo, s katero me podpira, je nenadoma več obotavljanja. Zdaj je jasno, da sem le opravljal svoje delo.
In niste edini, ki ste to počeli.
Še najmanj pol ducata drugih veleposlanikov in ducati diplomatov so počeli podobno kot jaz. Nekako preseneča, da se nekateri voditelji tako uglajene države, kot je Slovenija, odzovejo tako. Če sem povsem pošten, nisem razburjen. Iskreno, zunanji minister, predsednik in Zoran Janković niso moji prijatelji, lahko rečejo, kar želijo. Nerodno pa je za Slovenijo. Vsi v diplomatski skupnosti se čudijo, zakaj toliko razburjenja. Morda je vzrok v tem času, vsi so zaskrbljeni zaradi koalicijskih pogajanj in so še toliko bolj občutljivi kot sicer.
Vaš kolega na Kosovu je lani uspešno posredoval pri imenovanju razmeroma neznane policijske uradnice Atifete Jahjage za predsednico Kosova in povzročil bes lokalne politične elite z bogatim poslovnežem in politikom Beghjetom Pacollijem na čelu. Je to primerljivo z malim viharjem v Sloveniji?
Če odkrito povem, ne vem, koliko je bil moj kolega veleposlanik na Kosovu resnično vpleten pri tem imenovanju. Vem, da je bil obtožen vpletenosti pri tem posredovanju. Tudi če je posredoval, je težko primerjati položaja dveh držav. Kosovo je nastajajoča demokracija, Slovenija ima trdno, razmeroma odprto demokracijo. Ne bi bilo prav, da bi primerjal položaja dveh držav ali da bi sam bil tako zelo vpleten v politično dogajanje tu. Tujci moramo paziti, kaj počnemo in rečemo, vendar sam nisem bil niti blizu meji korektnosti.
Je zdaj, ko ste razburili lokalne politične veljake, kakorkoli drugače biti veleposlanik ZDA v Sloveniji?
Zdaj se bolje počutim, ker sem dobil toliko podpore od navadnih Slovencev. Po svoje je zabavno, štiri ali pet politikov se je pritoževalo, sem pa dobil več deset sporočil podpore.
Kaj naj naredi nova vlada, da dobimo več ameriških naložb?
Uredi naj ekonomijo in birokracijo. Tujih naložb ni zato, ker poslovneži hočejo svoje delo opraviti, v Sloveniji pa tega ni mogoče narediti hitro. Morda me birokracija moti zato, ker sem 30 let delal v državah tretjega sveta in v vseh teh državah je birokracija grozna. Vlagatelj gre raje nekam, kjer vse formalnosti opravi na enem mestu, v Sloveniji pa je vse tako neverjetno zapleteno. Treba je iti na številna ministrstva, k županom, lokalnim skupnostim, sindikatom. Davčni sistem bi lahko bil boljši, mobilnost delovne sile je težavna, toda največja težava je birokracija, ta zahteva preveč časa. Še posebno, če so v bližini druge države s preprostejšimi postopki.
Kaj pa razvpiti nacionalni interesi?
Bodimo zelo odkriti, nekateri Slovenci so postali in ostali zelo bogati zaradi skrivanja za nacionalnim interesom. Dokler bodo ljudje izrabljali nacionalni interes za varovanje svojih osebnih interesov, bo težko za Slovenijo.
Kako to, da ljudje v Sloveniji toliko časa niso prepoznali poceni trika skrivanja za nacionalnim interesom?
Več je razlogov, nekateri vaši voditelji so to izkoristili za svoje politične in finančne interese, poleg tega pa bi tudi mene, če bi bil državljan male države, skrbelo, da me bodo pojedle večje države v soseščini. To je logično, Slovenija je dolgo delovala kot želva, ob nevarnosti je potegnila glavo in noge v oklep. Težava pa je, da medtem ko je v oklepu, želva ne more nikamor.
Sem ste prišli iz Afganistana, vaš predhodnik je k nam prišel iz tretjega sveta. Je to politika ameriškega zunanjega ministrstva, da sem napoti diplomata za nagrado, na nekakšen počitek?
No, tu ni ravno počitka. Sem pa prvič po 30 letih v državi, kjer mi ni treba prekuhavati vode, ženi sem dolgo lagal, da bomo prišli v Evropo. Tu imate urejeno državo, na površju deluje skoraj kot Disney World, tu ste topli ljudje in imate radi otroke. Vendar sam cenim tudi manj urejene države, kjer se denimo v prometu vidi, kako lahko ljudje sami poskrbijo za red tudi brez strogih pravil in semaforjev.
Slovenija bi umaknila vojake iz Afganistana, kaj to pomeni za odnose med dvema zaveznikoma?
Umik 90 slovenskih vojakov za samo operacijo praktično nima večjega pomena, simbolno pa pomeni neizmerno veliko. Če Slovenija umakne svoje vojake, bo to storila kot prva članica zveze Nato in tri ali štiri druge male članice so že spraševale, kaj se dogaja s Slovenijo. Vsi smo šli skupaj noter in vsi naj bi šli skupaj ven leta 2014, ne gre za ZDA, bo pa opazno v zvezi Nato, da Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez zavezništvu. To bi bilo šokantno.
Ko omenjate šok, včeraj (v petek, op. a.) sta se finančni minister in guverner osrednje banke z vodji strank pogovarjala o finančni krizi. Janković pa je šel na kavo z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom. Kaj nam to pove o Kučanu in Jankoviću?
(smeh) Ima pač rad kavo. Ve se, da je Kučan Jankovića prosil, naj kandidira, in vsak ima pravico krepiti svoja prijateljstva. Kot tujec tega ne morem komentirati, morda Janković niti ni vedel za ta sestanek. V ameriški politiki upokojene politike kdaj prosijo za nasvet, kako globoki so ti odnosi v slovenski politiki, ne vem.
Si predstavljate, da bi kje drugje upokojeni predsednik v nekaj tednih sestavil politično stranko, ki bi povsem nepričakovano zmagala na volitvah?
V ZDA to ne bi bilo mogoče, vendar so povsem drugačna država. Kučan ni pomahal s čarobno palico, Janković je šel s stranko na volitve in Slovenci ste mu dali dovolj glasov, da je dobil priložnost oblikovati vlado. To je zdaj stvar Slovencev.
Več: Finance
