Muslimani v Sloveniji – talci in kolateralna škoda Jankovićevih iger

4
Gradnja mošeje v Ljubljani

Izjavo ljubljanskega mestnega svetnika iz Jankovičeve liste ter tajnika Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Porića v ponedeljek, 25. septembra, o tem, da si bodo zapomnili tiste, ki so bili proti džamiji, lahko ocenjujemo kot neprimerno že z vidika vznemirjanja javnosti. Jo je pa treba dojemati tudi v slovenskem političnem kontekstu, saj se je afera z Džamijsko ulico znašla v javnosti ravno po referendumu o drugem tiru, s čimer politični botri pozornost javnosti usmerjajo stran od skrajno sramotnega škandala s pranjem iranskih milijard v največji državni banki. Upravičeno lahko sumimo, da je bila Porićeva izjava, ki je sprožila zgražanje, morda celo dogovorjena in zrežirana.

Omenjeno dogajanje pa tudi kaže, kakšen odnos ima ljubljanski župan Zoran Janković (in njegovi botri) v resnici do muslimanov. Medtem ko se je vse do sedaj vodstvo Mestne občine Ljubljana obnašalo, kot da je prav občina investitor v projektu izgradnje islamskega verskega in kulturnega centra, ne pa islamska verska skupnost, se je sedaj tudi izkazalo, da je ljubljanski župan uporabil muslimane kot talce za uresničevanje lastnih interesov ter interesov nomenklature, ki ji pripada. Kar pomeni, da je pripravljen z načrtovano provokacijo sprožiti tudi obsežen javni odpor proti muslimanom, samo da bi preusmeril pozornost proč od svojih rabot ter početja njegovih botrov. Kar je skrajno neetično početje. Vključno z Jankovićevem prikazovanjem samega sebe kot žrtve organov pregona v primeru afere s farmacevtko.

Krščanski forum SDS v svoji izjavi poziva javnost, naj bodo v primeru izjav, ki odvračajo pozornost od bistvenih problemov, previdna in naj razmisli o tem, ali je politični funkcionar, ki prakticira takšno neetično obnašanje, še vreden podpore na volitvah.

4 KOMENTARJI

  1. Z obema se strinjam.

    To je zato, ker Ljubljančani nimajo dovolj močne vrednotne hrbtenice in so zaradi tega v bistvu obnašajo tako kot farmacevtka.

    • “Ljubljančani” so tudi tisti, ki so po partijsko-funkcionarski liniji prišli v Ljubljano in mnogi priseljenci z juga, ki se identificirajo z bivšimi komunisti. Ti se v Sloveniji bolje počutijo kot v svoji bivši domovini, kjer so komunisti manj pomembna manjšina.

      Ti “Ljubljančani” gredo tudi vsi na volitve.

Comments are closed.