Multikulturni Prešeren

23
330

preseren spomenikLetošnja Prešernova proslava ponuja v razmislek nekaj izzivov.

Kje je meja med kulturo in umetnostjo, ali drugače vprašano, sme umetnost za vsako ceno povoziti kulturo? Kako v razmerje med kulturo in umetnostjo umestiti trditev, da slovenskega naroda in slovenske države ne bi bilo brez kulture? Saj kulturo v ožjem pomenu besede ustvarijo umetniki. Čudovito je, kaj vse zmore človeška nadarjenost in odprtost ustvarjalni muzi. A nič manj ni presenetljivo, kako človek za utemeljitev svojega obstoja potrebuje točno določeno stanje, ki mu rečemo kultura, ki pa ga hkrati tudi določa in umešča znotraj določene družbe.

Organizatorji Prešernove proslave so v danih okoliščinah (v tistih, ki so javnosti znane) dobro odločili, ko niso dovolili, da bi umetniški navdih povozil kulturo naroda z elementi, ki danes ponazarjajo nekulturo in nespoštovanje simbolov naše države. Žal pa niso bili dosledni. Enako bi namreč morali postopati tudi pri interpretaciji Prešernove Zdravljice, ker je to slovenska Zdravljica, izvajana na slovenski proslavi v Sloveniji v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Govorimo o kulturi, o slovenski kulturi, ki je gradila slovenski narod. Kljub temu izstopajočemu poskusu se multikulturnost na tak način v Sloveniji ne izide. Vtis dobimo, da je to še en od zdihljajev po nekem neobstoječem idealu bratstva, le da je ta poskus razpotegnjen na širši geografski prostor. Sporočilo o družbi, ki je odprta za vse in do vsega, pa je dokaj medlo izzvenelo, verjetno tudi za to, ker je bil celoten koncept proslave okrnjen zaradi cenzure.

Kakor koli, naša slovenska družba ni odprta za vse. Ne more biti. Nobena družba ni odprta za vse. Vsako družbo omejuje njena kultura. In prej ko bomo to sprejeli, lažje nam bo. Nobene potrebe ni, da bi se morali strinjati z vsem, kar obstaja na tem svetu. Prav tako ni nobene potrebe, da bi morali vsem ugajati. Slovenski narod je pogojen s tradicijo, ki se je ne smemo sramovati, vsaj do nedavna se je razvijal v duhu tradicionalnih krščanskih vrednot, ki so ga dejansko ohranjale. In vsega tega ni potrebno spreminjati.

Kako se v bodoče izogniti takim bolečim scenarijem, kjer je umetnik oškodovan na račun organizatorja, Prešernovi nagrajenci pa na račun umetnika?

V razmislek predlagam, da Odbor za državne proslave izvede javni razpis za vse proslave. V njem določi pričakovanja in višino finančnih sredstev, ki so na razpolago. Verjamem, da bi tako do možnosti, da »postavijo« Prešernovo proslavo prišli tudi tisti, ki do sedaj še nikoli niso bili povabljeni k temu delu. Slutim, da bi bili presenečeni nad kreativnostjo manj znanih ustvarjalcev, tudi iz našega zamejstva.

Tam izza meje Slovenci pripravijo proslavo, na kateri nastopa mlado in staro, na kateri govorijo o pomenu slovenske besede, o pomenu ohranjanja narečja, o možnostih, kako bi tudi s pomočjo slovenskega duhovnika lažje sprejeli knjižno slovenščino. Nekaj sto tisoč Slovencev se vsak dan zbudi z zavedanjem, da slovenski jezik in slovenska kultura nista neskončno samoumevna. Vsak dan znova se trudijo, da zavedanje slovenstva ne bi presahnilo. Mar se ne bi končno začeli zgledovati po njih?

23 KOMENTARJI

  1. V glavnem letošnja prireditev je bila katastrofalna, kar je normalno za levičarje in za ljubitelja emigrantov IFa.

  2. Sicer ga pa avtorica v tem zapisu hudo biksa. 7. kitica Zdravljice prav posredno promovira tisto, kar gre avtorici na živce, namreč miroljubno sožitje ali bratstvo med narodi. Mimogrede, tudi Beethovnova evropska himna.

    In, avtorica se sicer rada sklicuje na krščansko vero, tudi Sveto pismo. Posebej izrecno apostol Pavel.

    Še to na članek: ustvarjalne družbe so odprte družbe. Tako je vedno bilo in tako bo. Tisti, ki se povsem zapre, stagnira in počasi zgnije.

    Kar je kulturno nesprejemljivo, pa v moderni pravni državi določi predvsem zakon. Ni normalno, da bi v taki družbi nekdo arbitrarno nad zakonom presojal, katere šege in navade v Sloveniji nimajo domovinske pravice. Ali česa ustvarjalci v kulturi ne bi smeli ustvariti.

    p.s.: hvala Bogu, da se slovensko poezijo in prozo prevaja v druge jezike. To bi lahko bilo vir patriotskega ponosa, saj gre za dokaz duhovne moči nekega naroda, ne pa da je to nekaterim očitno v spotiko.

    Češ, Prešeren je naš – tujega nočemo, svojega ne damo! Kdo je že to rekel? 🙂

  3. Levičarji so mojstri metanja polen pod noge. A danes je za spotaknit desničarja dovolj zobotrebec. In tudi v tem so mojstri, ali še boljši. Takšen primer je to sicer neumno, prevajanje Zdravljice, ki jo je desnica doživela kot prevajanje himne. In se zmrdujejo na vso moč, misleč kako hudo spotikajo levico.
    Na desnici očitno Bog nikogar ne kliče na oblast. Desnica misli, da potrebuje večino na volitvah, ne pa Božji klic.
    Jaz bom nehal volit desnico, dokler ne slišim tega božjega klica od nekoga na desnici.
    Čisto dovolj imam “tablic učencem”, “bodeče žice”, GURSovih evidenc in kar je še takega. Kar komunisti naj vladajo!
    Zadnji referendum je edina svetla točka na desnem obzorju. Več luči je treba.

      • Spet nekaj podtikaš !
        Nihče nikoli ni trdil, da je jj odrešenik, to lahko spesni le zbojeni um!
        Vse bolj se mi dozdeva, da si klon Pavlov, isti način pisanj, odzivanja, saj vedno ti odgovarjaš na poste, ki so namenjeni Pavlu. Ali on ni sam sposoben odgovora?

    • Zdravko kolikič ti je že zapel petelin,glasovi “kameleonov”na volitvah niso nekaj
      česar bi se morali veseliti,na božji klic boš moral pa še dolgo čakati,ali pa tudi ne,
      vse je v rokah Gospodovih!Ne želi si ga!Morda si pozabil,kdo sedi na božji desnici!
      Več svetlobe,je dejal Goethe,ko je umiral,tukaj si zadel žebljico na glavico Zdravko,
      kakor koli obrneš,izrek velja,sploh pa sedaj ko ponovno živimo v somraku rdečih
      bogov!

  4. Vse dokler se ne bomo osamozavestili, da je izhodišče vsega sonaravno, sostvarstveno življenje, bomo tavali v temi.

    Imamo najlepšo deželo, kar priznava tudi Evropa. Iz te njene lepote nastajajo najlepše pesmi, najlepša glasba…

    Bodimo ponosni na to lepoto. Vsaj tako kot so ponosni drugi narodi, ki nimajo takšne lepote.

    Sonaravna izvirnost in lepota je naš razpoznavni znak v svetu!

    • Svitase bodimo ponosni,da živimo v državi,ki je poklenila pred vdorom strahopetcev,
      ki ljubijo našo sonaravno izvirnost !Veselimo se množičnega turizma tujcev,ki izrabljajo pretirano potrpežljivost neenotne Evrope!Kako hitro se učijo prepevati
      najlepše slovenske pesmi v nam nepoznanih jezikih!Še bomo tekali ob žici pred kratkim ponovno okupirane Slovenije ! Polja v okolici Sv.Jurija bodo oživela,namesto
      krompirja bodo rastla zavetišča za vsiljive begunce,ki jim ni prav nič mar zato,da
      skrunijo slovensko zemljo in stegujejo roke po tuji zemlji!Na tem mestu se prisrčno
      zahvaljujem g.Merklovi za njen trud in velikodušnost in priznanje,da je Slovenija
      najlepša dežela na svetu,vključno s problemi ki nam jih povzročajo komunisti in drugi okupatorji slovenskega žitja in bitja!

      • Merklova naj počasi začne pakirati kovčke in naj spoka nazaj v nekdanjo DDR
        in še enkrat ji hvala za begunski turizem,ki ga je povzročila ne samo slovencem,ampak polovici Evrope,če nas ne bi po vojni pohopsali komunisti ,bi bilo veliko vprašanje naše prisotnosti v EU,od katere imajo koristi samo
        slovenci zaposleni v E-skupnosti in zopet rdeči,ki na račun zablod merklovke
        perfidno utrjuje svoj položaj v zafurani Sloveniji!

  5. V zvezi s Prešernom in našim kulturnim praznikom pa še tole:

    Slovenska himna je Zdravica in ne Zdravljica, saj jo je Prešeren v svojem rokopisu imenoval Zdravica. Zdravljica sploh ni slovenska beseda.

    V Prešernovem rokopisu Zdravice je tudi zamolčana kitica Zdravice, ki glasi:

    Ljubezni sladke spone
    naj vežejo vas na naš rod!
    Z njim sklepajte zakone,
    da nikdar več naprej od tod
    hčer sinov zarod nov
    ne bo pajdaš sovražnikov!

    Vse to in še več lahko preverite na spletu, če vpišete zamolčana kitica zdravice, kar je objavil Žurnal.

  6. Zakaj je slovenska kultura v preteklosti vse do danes zamolčala zgoraj navedeno kitico Prešernove zdravice?

    Ali zato, ker prisega na ljubezen in zakone?

  7. Danes je primeren in aktualen čas, da obudimo zamolčano Prešernovo kitico- Ljubezni sladke spone naj vežejo nas na naš rod!

  8. Zamolčana kitica je bila kulturi in politiki očitno v napoto, ker se ni po 1. svetovni vojni in po 2. svetovni vojni odločila za samostojno slovensko državo, ampak se je rajši pajdašila s tistimi, ki niso bilo za njeno samostojnost.

  9. Prešeren nas je pravočasno opozoril na možna stran pota.
    Da nas ne bi pekla vest, smo njegovo kitico zamolčali.

  10. Da bom preciznejši:

    Prešernov rokopis Zdravice, vsebuje:

    – naslov Zdravica
    – in 9. kitico, ki je naveden v prejšnjem komentarju in ki jo je slovenska kultura in politika zamolčala.

    Ljubezni sladke spone, naj vežejo nas na naš rod!

  11. Kdaj bo sprejeta deklaracija o resnicoljubju, pravičnosti in poštenju na področju kulturnega, zgodovinopisnega in političnega delovanja?!

  12. Tisti ustvarjalci, ki nimajo dovolj iskrenega slovenskega domoljubja, ne bi smeli priti v ožji izbor snovalcev državne proslave.

    Tega bi se morali zavedati že sami. Poleg tega bi se morali zavedati, kakšna predstava neguje domoljubna čustva in kakšna ne. Nikakor pa ne smejo s svojim programom sami prizadeti domoljubna čustva Slovencev, kar se je zgodilo na predmetni proslavi.

    Naj se zamislijo nad vsebino Prešernove celotne zdravice, zlasti še zamolčane kitice.

  13. Čas je že, da se pozitivno domoljubno čustvo Slovencev, uveljavi kot pomembna vrednota, ki jo je treba spoštovati, negovati in varovati.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite