Mrak: Priporočila so pričakovana in resna
»Dobili smo vendarle pozitiven odziv evropske komisije: to, kar je vlada naredila v zadnjem mesecu, je Bruselj vendarle prepričalo, da nam je smiselno dati več časa. A hkrati smo dobili bistveno bolj natančen nadzor vodenja ekonomske politike, kot ga je Slovenija imela kadarkoli po svoji osamosvojitvi,« je priporočila komentiral ekonomist Mojmir Mrak. »To je zelo resno opozorilo. Če ti nekdo od zunaj začne določati datume, do kdaj je treba kaj narediti, verjetno čisto sam več ne voziš avtomobila, s katerim se voziš. Res pa so priporočila pričakovana in med njimi je težko najti kakšno, s katerim se ne bi strinjal.«
V katero smer bodo šli ukrepi za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki jih omenja evropska komisija? »Če je bila doslej ocena, da so bili ukrepi predvsem na prihodkovni strani, se zdaj verjetno pričakuje več na odhodkovni strani. Če pogledamo priporočila glede pokojninske reforme in delovne zakonodaje, v njih piše, da so naše sprejete reforme v redu, jih pa je treba še okrepiti. Zelo jasna je tudi dikcija glede naših minimalnih plač in problematike konkurenčnosti.«
»Ne le pričakovali, celo želeli smo si takih priporočil evropske komisije,« se je odzval predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Priporočila Bruslja, od vzdržnosti javnih financ do večje transparentnosti in neodvisnosti pri upravljanju državnega premoženja, so namreč enaka zahtevam in pričakovanjem slovenskega gospodarstva. Zato si želimo, da bi jih Slovenija kar najbolj spoštovala, je dodal. »Razmere v Sloveniji so nas pripeljale tako daleč, da Bruselj ne verjame več našim strategijam za izhod iz krize in ostalim dokumentom, ampak zahteva rezultate in spremembe v merljivem času. Relativno kratek čas, ki smo ga dobili, le govori o resnosti razmer v Sloveniji,« je opozoril Hribar Milič.
Ta je še posebej poudaril, da evropska komisija opozarja, da vladni reformni program premalo podpira strukturne reforme, ki lahko prinesejo gospodarsko rast. Tudi po mnenju predsednika GZS je največja pomanjkljivost Nacionalnega reformnega programa in Programa stabilnosti pomanjkanje strukturnih reform. Evropska komisija od Slovenije tudi pričakuje, da bo zmanjšala sodne zaostanke. »Pred tremi leti, ko smo imeli Vrh gospodarstva s Pahorjevo vlado, smo na prvo mesto dali našo ugotovitev o resnosti razmer v pravosodju. Te so več kot očitno potrebne hitrih sprememb, ker brez pravosodja in pravne države ni tržnega gospodarstva,« je dejal Hribar Milič.
Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so priporočila Bruslja podprli in ugotovili, da niso presenečenje, saj tudi sami vlado opozarjajo na enake težave. Po mnenju OZS bi morala država podjetnikom in obrtnikom omogočiti bančna posojila za ponovni zagon, zato bi bilo treba sanirati bančni sistem. Treba je pripraviti nove spremembe delovne zakonodaje in izboljšati izvršilni postopek, ki mora biti krajši in učinkovitejši ter delovati za učinkovito poplačilo upnika, ne pa v korist dolžnika. Država mora bolj spodbujati mala podjetja, so še dodali v OZS.
Več: Delo
Avtor: M. J., N. G., B. K., An. B., T. S.,
