Avtor: Aleš Perčič. Vir: Finance. “Kolege, ki dajejo prednost rasti pred varčevanjem, bi vprašal, kako v Sloveniji to v tem trenutku zagotoviti?” pravi ekonomist Mojmir Mrak.
Slovenija bo morala najprej izvesti osnovno fiskalno konsolidacijo, kar je prvi pogoj za začetek vzdržne gospodarske rasti, meni ekonomist Mojmir Mrak. Rebalans vidi kot prvi korak v javnofinančni konsolidaciji države, čeprav je kritičen do nekaterih ukrepov, npr. do zmanjševanja izdatkov za šolstvo, je dejal v pogovoru za Sobotno prilogo Dela.
“Kolege, ki dajejo prednost rasti pred varčevanjem, bi vprašal, kako v Sloveniji to v tem trenutku zagotoviti? Pred dvema letoma sta to še bili alternativi, med katerima je bilo mogoče izbirati, danes pa ni več tako,” je opozoril Mrak. Meni, da bo morala Slovenija najprej izvesti osnovno fiskalno konsolidacijo.
Možnosti zadolževanja so omejene
“Računati na tujo akumulacijo, ki je nujna za pospešitev gospodarske rasti, ni realno, ko so možnosti zadolževanja izrazito omejene, neposrednih tujih investicij pa ni in jih na kratek rok tudi ni mogoče pritegniti v pomembnejšem obsegu,” je dejal.
Poleg konsolidacije javnih financ in pokojninske reforme je po Mrakovem mnenju za Slovenijo v naslednjem letu ali dveh ključna reforma trga dela, v naslednjih mesecih pa zlasti stabilizacija bančnega sistema. “V tem kontekstu je seveda ključna dokapitalizacija NLB,” je dejal.
Slovenija je, tako Mrak, ena redkih držav v območju evra in EU, za katero je mogoče reči, “da je leti 2010 in 2011 javnofinančno ‘prešpricala'”. Rebalans letošnjega državnega proračuna vidi kot prvi korak v javnofinančni konsolidaciji države.
Zadržan je do davčnih olajšav
“Menim, da je osnovni pristop rebalansa letošnjega proračuna, s katerim se primanjkljaj zmanjšuje na okoli milijardo evrov, in to predvsem z zmanjševanjem izdatkov, sicer ambiciozen, toda pravilen,” je dejal, ob tem pa dodal, da ima k rebalansu tudi nekaj kritičnih pripomb.
Njegovi zadržki so vsebinski. Pomisleke ima o sprejetih davčnih olajšavah. “Menim, da te olajšave ne bodo bistveno vplivale na poganjanje gospodarske rasti, smo pa zaradi zmanjšanih javnofinančnih prihodkov po nepotrebnem morali še dodatno zmanjšati izdatke,” je dejal.
Kritičen je tudi do zmanjšanja izdatkov za raziskave in razvoj ter za šolstvo. “V nasprotju z izkušnjami skoraj vseh drugih držav EU, ki so v procesu finančne konsolidacije poskušale čim manj zmanjševati vlaganja v ti dve področji, smo se v Sloveniji odločili za relativno največje reze prav tukaj,” je dejal.
O rezanju veje, na kateri sedimo
Prepričan je, da si s takšnim pristopom žagamo vejo, na kateri sedimo. “Slovenija nima nafte in drugih pomembnih naravnih resursov, na katerih bi temeljil njen gospodarski razvoj,” je dejal in dodal, da je poleg geografske lokacije ključna primerjalna prednost Slovenije prav kakovostna delovna sila. Problemi zaradi rezov na tem področju se bodo po njegovem mnenju pokazali čez čas.
Dotaknil se je tudi zlatega fiskalnega pravila. Kot pravi, podpira njegovo uvedbo. “V stanju države in ob pravnem sistemu, kakršnega imamo, sem za uvedbo zlatega fiskalnega pravila. Tega pravila ne vidim kot magično rešitev, ocenjujem pa, da gre za pomemben instrument nujno potrebnega uravnoteženja javnih financ,” je dejal.
