Marijini vitezi uničili amazonski malik

131
1856
S poganskimi simboli v samo srce krščanstva

Kot katoličanka in ženska lahko izrazim samo hvaležnost pogumnim možem, ki so v ponedeljkovem jutru vstopili v cerkev transpontinske Matere Božje blizu Sv. Petra pobrali pet kipcev nagih nosečih žensk in jih odvrgli v Tibero. Še vedno ostajata vsaj dva, ki s svojo prisotnostjo onečaščata baziliko sv. Petra in sinodalno dvorano, v kateri potekajo zasedanja sinode. Le-te končni cilj vidijo nekateri v poganizaciji katoliškega bogoslužja.

Hvala možje, ki ste se zavzeli za čast Matere Božje

Skratka, hvala možje, ki ste se zavzeli za čast Matere Božje, ki so jo s svojo mlačnostjo in (vsaj) tiho privolitvijo poteptali najvišji ‘pastirji‘ Cerkve, ki bi morali najbolj braniti dostojanstvo Matere Cerkve in njenega nespremenljivega nauka. Sram naj jih bo za to, da so na dan pred začetkom amazonske sinode dovolili, da se je v vatikanskih vrtovih odvil poganski obred čaščenja omenjenih kipcev. Celo ena redovna oseba se je do tal klanjala po videzu sodeč poganskim simbolom, medtem ko se v naših cerkvah dopušča žaljenje ljudi, ki želijo kleče prejeti Najsvetejše.

S poganskimi simboli v samo srce krščanstva

Marijini vitezi uničili amazonski malikSramota zanje, da so dovolili ‘procesijo’ s poganskimi simboli v samo srce krščanstva, v baziliko sv. Petra, kjer so ‘verniki’ že kar sredi cerkve pokazali svoj politični obraz in so jih ogorčeni varnostniki ‘pospešili’ proti izhodu. Nihče ni protestiral niti ob nedeljskem ‘križevem potu’ po rimskih ulicah, ki se je prav tako kmalu sprevrgel v politični dogodek, ko so se ‘romarji’ začeli zlegati po tleh v protest zoper domnevne socialne in ekološke krivice. Da o tem, da na častnem mestu v sinodalni dvorani ves čas ‘straši’ simbol, ki ga vatikanski najvišji uradniki ne želijo definirati, sploh ni moč najti prave besede.

Skratka, nekaj mož se je opogumilo in malike vrglo v Tibero, vse skupaj posnelo in objavilo na spletu. Uradni Vatikan se je odzval z ogorčenjem nad ‘tatvino’ in domnevnim žaljenjem domorodcev. V teh dneh pa nisem slišala njihove besede podpore amazonskim ženskam, ki po tamkajšnjih navadah še vedno morajo dopuščati detomore svojih otrok. Nihče ni obsodil slike ženske, ki poleg svojega otroka doji še psa in je celo do današnjega dne razstavljena v cerkvi

Možje so s plaščem zakrili sramoto svoje Matere, ki so jo onečastili tisti, ki bi morali najbolj skrbeti zanjo! Zaščitili so tudi nas, ženske, zlasti katoličanke, ki smo ob pogledu na razgaljeno nosečnico jeznega obraza, za katero se je nekaj časa dopuščala nevzdržna interpretacija, da gre za amazonsko Mater Božjo, doživljale veliko nelagodnost, če ne celo osramočenost. Dejansko, ko so nas zapustili očetje, so prišli bratje. Je to ura laikov?

131 KOMENTARJI

    • KKC, 2132:
      Krščansko češčenje podob ni v nasprotju s prvo zapovedjo, ki prepoveduje malike. Saj se “podobi izkazana čast dviga k izvirnemu vzoru” in “kdorkoli časti podobo, časti v njej osebo, ki je naslikana”. Čast, ki jo izkazujemo svetim podobam, je “spoštljivo češčenje (veneratio)” in ne najvišje čaščenje (adoratio), ki gre edinole Bogu: Bogovdano češčenje ni namenjeno podobam, kolikor gledamo nanje le kot na neke stvarnosti, temveč kolikor kot podobe vodijo k učlovečenemu Bogu. Vzgib torej, ki se usmerja na podobo kot takšno, se ne ustavi v njej, ampak teži k tistemu, kar podoba upodablja.

      • Spoštovana gospa Marta, v Svetem pismu je med drugim napovedano, da bo veliko lažnih prerokov, in verujoči so posvarjeni, da ni treba zaupati vsakemu duhu, temveč je treba preizkusiti, če je res od Boga (1. Jn. 4, 1-3).

        Apostol pove tudi, kako naj bi izgledal ta preizkus. Kot božji Duh je prepoznan vsak duh, ki priznava, da je Jezus Kristus prišel v telesu. Ta je od Boga. Vsak duh, ki Jezusa razblini, ki božanskost loči od človeka, ni od Boga.

        To pomeni: Duh, ki je od Boga, se razodeva samo v človeku. Človek, v katerem se božji Duh razodeva, to med drugim dokazuje s svojim načinom življenja. Noben duh, ki se razodeva prek predstav ali podob, ni od Boga. Zato je čaščenje kakršne koli predstave ali podobe malikovanje.

      • Spoštovani!
        Še najbolj enostavno se je držati spodnjih misli, potem sploh ni več potrebe po takšnem ali drugačnem odnosu do podob:
        Jn 4,23-24
        Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.
        1 Tim 2,5
        Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus.

      • Spoštovana gospoda Tine in Bernhart (ali pa eden pod dvema imenoma). Tudi (poljubno, osebno, zasebno) razlaganje Svetega pisma, čeprav v dobri veri in z dobrimi nameni, lahko privede do zelooo različnih interpretacij. Številne krščanske ločine in skupine, ki se sklicujejo (zgolj) na Sv. pismo, prihajajo do medsebojnih nesoglasij in razhajanj. Temu se katoličani želimo izogniti in zato poleg Sv. pismu zaupamo še Cerkvenemu učiteljstvu, ki nam (naslanjajoč se na tradicijo, cerkvene očete … z Jezusovim pooblastilom ter s pomočjo Sv. Duha) Božjo Besedo ‘prevaja’ v nam razumljiv jezik – Besedo po duhu in ne (samo) po črki. Žal pa zadnje čase ugotavljamo nekatere ‘komunikacijske šume’ med človeškim in Božjim elementom v tej ‘navezi’. In prav zato še kako resno jemljemo besede: »… verujoči so posvarjeni, da ni treba zaupati vsakemu duhu«. Ker ima (hudobni) duh neverjetno sposobnost mimikrije … In ker se zdi, da je tam, kjer ga prav zares ne potrebujemo!

        Glede podob, ki ‘nič ne pomenijo’ oz. so (povsem) odveč, mogoče pomislek: pred Vašimi očmi raztrgajo (ali še kako drugače onečastijo) fotografijo Vaše matere ali očeta, jo poteptajo v blato in dejanje pospremijo z nespoštljivimi besedami. (Bo)ste ob tem povsem ravnodušni? Saj fotografija vendarle samo ‘malik’? Mogoče boste celo ponosni na to, da se je prav Vaš sorodnik zdel vreden/primeren, da iz njega naredijo svojevrstno ‘umetniško instalacijo’?

        • Oh gospa Marta, fotografija je posnetek realnega stanja. Predstava ali podoba je stvar človekove domišljije. To dvoje ni isto.

          Imate pa prav, če katerokoli fotografijo častite kot sveto in božjo, je tudi to malikovanje. Saj v resnici nobena fotografija ni niti sveta niti božja. Če kdo misli, da je, je to spet stvar njegove domišljije in predstave.

          • Aha, če torej nekdo onečast risbo vaše mame ali očeta, pa naj bo ta še tako realistična, je torej vse v redu? Ali pač ne? 😉

            Na popolno nelogičnost in arbitrarnost priznavanja Svetega pisma ob hkratnem zavračanju cerkvenega učiteljstva pa sem tudi že večkrat opozoril…

          • Gospod Demaistre, tu ni govora o onečaščenju, ampak o malikovanju. Torej, za obraten pojem. Če pa mislite, da je opozarjanje na malikovanje že onečaščenje, imate pa hud problem.

            Razodevanje božjih resnic je mogoče na dva načina. Za mistike, katerim je živa vera prešla v videnje in vedenje z neposrednim spoznanjem. Za tiste, ki niso tako daleč, so te resnice v obliki črk in simbolov približane v svetih spisih, da bi na tej osnovi tudi oni postopno prišli do neposrednih spoznanj. To so originalni spisi, ki temeljijo na utemeljiteljih religij. Ne pa tudi spisi in interpretacije teh ali onih verskih ustanov, prej ali slej kontaminiranih s človeškimi slabostmi. V krščanstvu je to samo Sveto pismo in morda še nekaj spisov iz zgodnjega krščanstva. Zakaj vam je to nelogično, mi ni čisto jasno. Verjetno zato, ker vera in logika pogosto ne gresta skupaj.

          • Jah, meni je logika hudo pomembna reč. Nekateri jo očitno lahko odpravljajo in jim to ne predstavlja težave, meni pač ne. Npr., vaše spodnje razmišljanje mi je hudo nelogično … če vzamete izvirne spise krščanstva in budizma boste prišli do hudo različnih predstav o “božjih resnicah”. Pri budizmu boste celo ugotovili, da kakršnegakoli boga v osebnem smislu celo ni. Sveto pismo pa vam pravi ravno obratno. Če vzamete hindujske Vede pa boste videli, kako je vse stvarstvo v svojem večnem preoblikovanju pravzaprav bog sam. Sveto pismo pa vam nasprotno pravi, da je naš Bog absolutno drugačen od vsega ustvarjenega. Kar zmeda, kajne? Če se hoče človek v tem znajti, mora resnično izključiti vsako logiko. 🙂

          • Gospod Demaistre, sveti spisi so pisani v prispodobah. Če jih razumete po duhu sporočila, boste videli, da v bistvu sporočajo isto resnico. Toda najprej se je treba osvoboditi spon dogem, če jih hočete razumeti po duhu in ne po mrtvi črki na papirju.

            V Svetem pismu sta Stara in Nova zaveza pisani v prispodobah. Npr. že v preprostih zgodbah Stare zaveze je skrita Nova zaveza. V Novi zavezi pa je ključ do odrešitve in spoznanja resnice.

            Toda človek bi se rad prek babilonskega stolpa povzpel do Boga. Obljubljajo mu, da ga bodo z avtobusom peljali na Mount Everest. Človek verjame, ker je udobno. Toda kdor se malo spozna na te stvari, ve, da avtobus pelje samo do podnožja. Naprej je treba peš, dobro pripravljen, dobro opremljen, se boriti s seboj in z razmerami, in če je vse dobro, če mu je milost naklonjena, prispe na vrh. Upam, da razumete to prispodobo.

          • Seveda, vse lahko razglasimo za prispodobo, samo da ne zaidemo v slepo ulico in logične absurde, to je zelo elegantna rešitev. Končni rezultat takšnega početja je, da v določenem tekstu (pa naj bo ta kakršenkoli že) na koncu kot v ogledalu vidimo predvsem sebe.

          • Najvišji cilj vsake religije je srečanje in združitev z Bogom, že na tem svetu. Kdor po tem zares hrepeni, prosi, da bi živel po Njegovi, ne po lastni volji. Ne iz preračunljivosti, temveč ker res ne želi nič drugega.

            Religija ni igra niti predstava. Je soočenje s samim seboj in svojimi peklenskimi silami, ki ga ovirajo na tej poti.

        • Spoštovana Marta!
          Meni sta oba odlomka iz sv. pisma, ki sem ju navedel, zelo razumljiva in ju ne interpretiram poljubno, ker zato tudi ni potrebe. O podobah in vaših primerjavah s slikami sorodnikov sploh ne morem razpravljati z Vami, saj se to sploh ne dotika poante, ki sem jo navedel, ta pa je da je samo Jezus Kristus Gospod svoje cerkve. Sicer pa Vam želim vse dobro v Vaši interpretaciji krščanstva, če vas ta poteši v Vašem bogoiskateljstvu.

          • Takšen cinizem je vsekakor nevreden nekoga s spoznanjem. Morda ste vi potešeni s svojim bogoiskateljstvom. Marta gotovo v tem ne išče potešitve.
            Prispodoba s slikami sorodnikov je morda neposrečena, ampak glede na Tinetove provokacije je vsaj razumljiva.
            Nobena katoliška podoba Boga ne obstaja. Še najbližje ji je Jezus na križu, vendar gre tu za človeško podobo Jezusa in za božjo.
            Glede Matere, gre za svetnico. Ne gre za malikovanje, temveč za onečaščenje, ki je verniku žalitev. Zaradi tega je prišlo do tega, da so te podobe končale v Tiberi.
            Sicer je bilo že rečeno, da ne gre za podobe Marije, ampak za nekakšen simbolj življenja. Ljudje pač niso tako “teološko globoki”, kot naši kardinali, ki so našli svoj “mir” tudi v tem. Tako tudi mnogi duhovniki najdejo svoj “mir” Jezusu brez križa, v duhovni ritmični glasbi med mašo, in še čem, kar navadni smrtniki tudi težko prebavljamo.

          • Se opravičujem, g. Bernhardt: čez palec sem domnevala (ker sta z g. Tinetom tako ‘hkrati’ odgovarjala), da sta morda tipkala na isto tipkovnico … in sem združila odgovor obema (tako da o podobah res ni potrebno razpravljati z mano 🙂 ). A glede sredništva dodajam zgolj ‘višjo avtoriteto’ (in spet Vam ni treba debatirati z mano 🙂 )– KKC, 771:
            “Edini srednik Kristus je svojo sveto Cerkev, občestvo vere, upanja in ljubezni, ustanovil in jo nenehno vzdržuje kot vidno družbo, po kateri na vse razliva resnico in milost”. Cerkev je hkrati:
            – “družba, oskrbljena s hierarhičnimi organi in skrivnostno Kristusovo telo;
            – vidna družba in duhovno občestvo;
            – zemeljska Cerkev in z nebeškimi darovi obogatena Cerkev.”

  1. Res grozno, pregrozno, teh nekaj totalno nepomembnih lesenih kipcev, ki so jih kot del svoje kulturne dediščine v Rim prinesli amazonski domorodci in nad katerimi se že dneve in tedne v neskončnost zgražajo omejeni fanatiki po vsem svetu, medtem pa Amazonija, zelena pljuča našega planeta, gori in izginja, uboge domorodce pa pobijajo kot živali. Kdo nam bo zagotavljal kisik, ko ne bo več džungel, oceani pa bodo dokončno usmrajene mlakuže?

    Konjske živce morajo imeti pametni papež Frančišek in njegovi sodelavci, da še lahko prenašajo te imbecile …

    • Morda mi lahko pojasnite, kako bo normalizacija poganskih simbolov v katoliških svetiščih pripomogla k rešitvi okoljevarstvnega problema (ki je problem, to se strinjam!)? … jaz pri najboljši volji povezave namreč ne vidim. Drugače komentar ni nič drugega kot izraz sovraštva do tistih katoličanov, ki smo bili resnično prizadeti zaradi tega dogajanja.

      Smešno in žalostno hkrati je, kako imajo nekateri polna usta fraz o dialogu in sprejemanju drugačnosti, a samo dokler je to drugačnost, ki jim je všeč. Do tradicionalno nastrojenih bratov in sester v veri pa leti samo sovraštvo in prezir. V bistvu je to popolna analogija delovanja radikalnih sekularnih levičarjev.

  2. Popolna duhovna neizobraženost in posvetnost današnjega Vatikana s papežem na čelu, ne ve in ne razume stvari, ki so temelj Cerkev in nauka že 2000 let. Kdor je vsaj malo študiral ali celo sodeloval z močmi zemlje, mu je jasno, kar kleru ni več: strahotne moči so izza poganskih simbolov, in te moči lahko delujejo v dobro ali hudo v slabo človeka, ker pa so vse to zemeljske moči nevidnega sveta, so na DRUGI strani kot transcendentno Božjega sveta. NE PRINAŠAJO ODREŠENJA.

    Seveda zavedeni novodobni “duhovneži” ne ločijo duhov (sil, moči), od duha in Božje Moči ter Božje ljubezni. takšne satanove žrtve ne ločijo svete Matere Marije od matere zemlje, matere plodovitosti ali matere Avalokitešvare (Kannon). Zaradi tega v sam vrh Vatikana vdirajo sile, ki jih je sveti pater Pij imenoval: satan. Napovedal je ta čas Vatikana. čas satana. Ki ždi izza vseh zemeljskih moči.

    Pustiti je potrebno druge kulture in načine, da izživijo svoj postopen prehod iz ateizma preko agnostike v puhlo vero, in potem naprej skozi trdno vero do Odrešenika, kjer je konec vseh iskanj in blodenj. Ni pa dopustni, da se ti praktično spolni in faraonski rituali selijo v Cerkev. Zakaj ne bi potem imeli tudi Druidske, šintoistične, in vudu rituale poleg svetih maš? Afriška in Južno Ameriška magija je še vedno IZJEMNO močna, a tepci katoliški se temu posmehujejo, ker so vse razumsko zracionalizirali. En primer:

    Egzorcist Peter Glas pripoveduje, kako se je nadebudni misijonar zameril nekemu vraču ali šamanu v Afriki. Šaman ga je imel zadosti, zato je izrekel besedo. Misijonar se je v hipu počutil zelo slabo. Ni si več opomogel. Nobeni zdravniki v državi mu niso mogli pomagati. Hitro so ga poslali v Francijo, a zaman – ni bilo zdravnika, da ga reši. Zato je drugi misijonar šel k šamanu v Afriki in ga prosil za odpuščanje. Ker je bil v njem dobri duh, je sprejel opravičilo in dal malo stekleničko, naj se popije vsebina. Poslana je bila v Francijo, revež jo je spil – in v hipu je bil zdrav. Kemijska analiza je pokazala, da je bila v njej čista voda.

    Nauk tega in pisanja gospe Kerže: Ko – zaradi svojega pohotnega greha – vzpostaviš KONTAKT, si GOTOF. Zato je metanje idolov iz stolnice pravilna stvar, seveda pa se bo zgodilo tole: če je bil čistilec res čist v srcu in Kristusov, bo varen. Če pa ni bil, če to ni bilo dejanje Ljubezni do Jezusa, ampak sovraštvo, bo zagotovo trpel STRAŠNE posledice. Kot tisti nadebudni misijonar. Ki je bil najbrž precej ohol v svojem duhovnem neznanju in napuhu, ni pa bil res čist v srcu in Jezusov.

    Imejte spoštovanje do poganskih kultur in moči, a distanco do njih, in imejte zeloooo radi Gospoda, pa bo vse v redu. Vatikan nima ne drugega ne tretjega, zato svoj rod vodi v brezno.

    • David, ta zgodba mi ne gre najbolje. Zakaj?
      1. Misijonar, ki ga naj bi ga nekakšen vrač zavdal zgolj z besedo( tu se seveda vprašam, kje je moč zakramentov in Svetega Duha, ki naj bi verujočega kristjana brezpogojno ščitili), se v slabem počutju zateče – glej ga, zlomka – k drugemu vraču, katerega “prosi za odpuščanje” in ta ga z navadno vodo ozdravi. Čudno in nenavadno. Še prej se poda k “vsem zdravnikom” in odpotuje celo v Francijo. Še bolj nenavadno. Je ta misijonar sploh veroval? Je bi osebnostno uravnotežen?
      2. Nikjer se ne omenja, da se je misijonar, pazi misijionar!!! zatekel k zakramentu bolniškega maziljenja, spovedi, da se je priporočil bratom in sestram v molitev. Zgolj ponovno vrač in zdraqvniki.
      A ni zaupal Kristusu in njegovim besedam? Da se takšni duhovi izganjajo zgolj z molitvijo? Kaj bi nam naj ta zgodba ilustrirala? Premoč zla nad krščanstvom? Poraz Svetega Duha pred nekakšnimi vudu kletvami?
      Misijonar v samem začetku ni grešil, kasneje pa na debelo. Ta zgodba lahko ilustrira zgolj nemoč Svetega Duha, zamanjskost biti kristjan, popolno nemoč Kristusa. Kar je seveda laž in zavajanje. Zato prosim malo razmisleka pred širjenjem tovrstnih neumnosti.

      Poleg tega; kristjan NI NIKOLI GOTOF!!! Kaj pa moč Božjega odpuščanja, moč prošnje, molitve, kesanja, moč Svetega Duha, ki premaga tovrstne “sile”? Berite psalme, ponovno preberite evangelije in videli boste, da je naš Odrešenik mnogo, mnogo močnejši od teh kao čarovnij. Iz vašega pisanja namreč sledi, da je kristjan nemočno podvržen vsemu zlu, ki mu ga nekdo skuša zavdati. Tako vsaj zveni vaša didaktična zgodbica.
      Pa brez zamere.

  3. Bac, napaberkoval si polno zmot in osebnih zamisli. Če živiš v tem stoletju, vtipkaj v YouTube ime Peter Glas in dobil boš najboljšega poznavalca egzorcizma v tem času. Ima nekaj angleških predavanj in v enem od njih pove kar sem zapisal. Kot še nekaj drugih, ki poznajo moč hudega duha, neštetokrat pove o izjemni indolentnosti današnjega duhovništva, ki pada pod vpliv hudih duhov, domala ne verjamejo več v hudiča, celo škofje so v večini tako podhranjeni. O tem sem tukaj že obširno pisal.

    Sveti Duh ne gre v ljudi umazanih src. Jezus je sv. F. Kowalski povedal, da takoj po evharistiji zbeži iz ust takih ljudi. To sem pojasnil zgoraj. Padle kristjane, celo ohole ali nepazljive misijonarje hudi duh raztrga v kratkem času. Noben zakrament ne deluje, če je srce nečisto in nima ljubezni do Jezusa. NOBEN. NOBEDEN. Zakramenti niso neke mehanske priprave. Še več, čisto naravne sile, brez vsake magije, ki vladajo v določenih predelih Južnoameriških pragozdov, so za zahodnega človeka skrajno nevzdržne in vsako labilno osebo povlečejo v senzualnost iz katere te ne reši noben zakrament, kajti vera bi te rešila, če bi jo imel. Reši te le še svetniška oseba.

    Zato se ne slepite, če se soočate s temi silami malikov zaradi svojega nasprotovanja ali sovraštva, ne slepite se, da je krst in malo požegnanja že dovolj, da vas hudič ne bo ujel. POGLEJTE RAJE STANJE V VATIKANU: VSAK DAN TISOČE OBHAJIL, MOLITEV, MNOGO MAŠ, SAMI VISOKI KLERIKI, PA JE 80% HOMOSEKSUALNO NAKLONJENIH ALI AKTIVNIH, MNOGI GLEDAJO PORNOGRAFIJO (po poročili spletnih operaterjev), MNOGI OBISKUJEJO GAY KLUBE V BLIŽINI, VSI PA PRIKRIVAJO ŽE 1000-LETNO PEDOFILIJO V CERKVI. Nekateri pa sodelujejo celo z mafijo.

    Kdor je tu nepazljiv je ali satanov (govori, da so to le malenkosti in pretiravanja), ali pa je nor. Takim Jezus ne more pomagati, kot tudi Judi Iškarjotu ni mogel, saj je zanj dejal, da bi bilo bolje, če se ne bi rodil. Kristjan nikoli ni gotof? To lahko govori samo opita oseba. Ki je preslišala besede mnogih svetnikov, med dr. svete pastirice fatimske: “Milijoni duš gredo vsak dan v pekel.” To je izjavila, ko je bila Evropa še pretežno krščanska. Danes pa je veliko huje. Pederaški, protestantski in levičarski lobiji so skrajno močni v Cerkvi.

    • “Judi Iškarjotu ni mogel, saj je zanj dejal, da bi bilo bolje, če se ne bi rodil”

      Kaj se ni tisti Judi pokesal? Sicer se je pa zgodilo to, kar mu je Jezus povedal, ko se bo zavedal, kaj je naredil, ne bo mogel s težo tega dejanja živeti.

  4. Žal je prepozno. Če bi “Marijini vitezi” res želeli odpraviti poganstvo iz Cerkve bi morali že zdravnaj začeti npr. v Sikstinski kapeli in odstraniti vse freske. Tam je namreč polno podob, prispodob, ki nimajo nič skupnega z Jezusom iz Nazareta. So pa zelo vezane na grško mitologijo in na eno določeno razumevanje krščanstva. Če jih to ne moti, se pa znašajo nad npr. amazonske podobe je to le dokaz njihove ozkosti in zagledanosti v svoj lastni popek. Dokaz več, da je Amazonska sinoda več kot potrebna. Cerkev je svetovna ne pa evropska in čas bi bil, da bi to razumeli.

    • Pa še en z neznansko globino spoznanja. Tolikšno, da celo tisto “določeno razumevanje krščanstva” vidijo in ga imajo za napačnega. Tako zelo, da celo freske iz Sisktinske kapele nimajo nič skupnega z Jezusom iz Nazareta. Mar že narašča število genijev tu naokrog?!

  5. Za ignorante resničnega stanja, ki trdijo, kako je bila Amazonska sinoda potrebna in dobra, nekaj dodatnih informacij. Recimo o umazanem denarju, ki so ga sinodo vložile pro-abortion and pro-transgender organizacije: Rockefeller Foundation, Ford Foundation, MacArthur Foundation in Open Society Foundation. Ti so tudi sodelovali pri pripravi dokumenta sinode!!!!!! Satan je torej vodil svoj posel, kakšen Sveti Duh!

    In o škofu, ki se je tam hvalil, kako 25 let NI KRSTIL NOBENEGA OTROKA, tamkajšnjemu kleru pa ni dosti mar približati zakramente ljudem.

    https://www.lifesitenews.com/blogs/meet-the-brazilian-catholic-exposing-the-dark-money-behind-amazon-synod

  6. Sv.Domicijan, koroski krscanski vojvoda Karantanije v casu Karla Velikega, je po legendi naletel ob koroskem jezeru na cascenje mnozice malikov, ki naj bi jih osebno zmetal v jezero. Mille statue, po tem je jezero poimenovano kot Milstatsko. Domicijanov kip je danes ob obali jezera poleg slikovitega samostana in cerkve.

    Metanje kipov amazonskih ljudstev v Tibero mi vzbuja to zgodovinsko asociacijo. Dejanje pa se mi zdi pretirano in neprimerno. Kipci so prisli v rimske katoliske cerkve zacasno in ne zato, da bi postali trajen predmet cascenja. Menda je bilo jasno, da so tam zato, da bi predstavili kulturo in duhovnost amazonskih ljudstev, na katera se je nanasala amazonska sinoda. Pac niso del katoliske vere in kulta, taksnega namena gotovo nima nihce.

    Mislim, da je bilo mnogo bolj sporno npr., ko je priljubljen slovenski duhovnik v cerkvi omogocil pravo modno revijo. Najmanj nespostljivo mi je bilo dejanje metanja kipov v reko, torej njihovega unicenja do ogrozenih amazonskih ljudstev, ki jih kipci predstavljajo in morda pomenijo najvisji dosezek njihove ustvarjalnosti.

  7. If nam kaže srce pravega kristjana, ki mu je MAR. Tudi sam sem z vsem srcem molil za nas vse skupaj, tudi za tiste ljudi, ki so prišli v Vatikan pokazat svojo ljubezen do matere Zemlje. Namreč, Zemlja je res naša mati, saj če jo uničujemo, uničujemo sebe. Mnogi iskreni in dobri ljudje so spoznali, da je Zemlja pravzaprav živo bitje. Že res, da nas Nauk uči, da smo za razliko od Božjega sveta, vsi stvar, tvar, kot je tudi Zemlja, a Zemlja ima svojo inteligenco, smer delovanja in tudi čustva. Koliko nešteto živih bitij proizvaja v sodelovanju z Bogom, in če pogledamo mladiče vseh teh bitij Zemlje: vsi so dobrovoljni, taupljivi, se radi veselijo. In Jezus je dejal, da gredo v nebesa le tiste duše, ki so kakor otroci čisti, neposredni in ljubečni.

    Zato je le golo metanje malikov v reko lahko zelo dvorezno dejanje. Če ni izvedeno z resnično ljubeznijo do Jezusa, Matere, Cerkve, Nauka, kot tudi do vse Zemlje, do vseh njenih prebivalcev, predvsem pa do ljudi, ki so v Vatikan prišli z dobrimi nameni, da bi nas spomnili, da če svoje matere ne bomo ljubili, bo mati opešala in sami bomo deležni hudih posledic. Le bedaki si želijo živeti na drugih planetih.

    Zato molimo rožni venec sprave za nas vse, za ta ljudstva, za mati Zemljo, katero na duhovnem nivoju vedno znova pomlajuje in očiščuje Gospod preko naše večne Matere Marije. Kdor ima mehanski odnos do Zemlje in vsega, kar ona je, ne more res ljubiti niti Boga. Kako bo potem rešen??? Naša cerkvena liturgija je postala le mehanska izvedba, razmišljanje le razumsko, brez srca, in Zemlja je jama tvari za izkoriščanje, zato smo trdosrčni tudi do Gospoda in zato smo taki revčki, kar kaže tudi stanje v Vatikanu, v Cerkvi.

    Karkoli je storjeno brez ljubezni, vodi v zlo. IF ima seveda prav, da je reakcija pretirana, a je tudi papežev takt, in tistih, ki so sinodo v ozadju organizirali z ne preveč lepimi nameni, vprašljiv. Katoliki v povprečju vendarle še nismo tako duhovno razvit narod, da bomo kar takoj sprejeli nekaj, kar smo morali 2000 let preganjati z ognjem in mečem. In ker nismo na stopnji ene normalnosti, je bolje, da se stvari ne mešajo. Kdor tega ne upošteva, zagotovo sledi hudičev šepet.

    Spoštovanje torej vsem naravnim ljudstvom in njih kulturi, ljubezen do njih in Zemlje – če tega ne zmoremo, smo slabši od najslabših. Kar se pa ritualov in verovanja tiče, ni dobro mešati mleka in vina. Ker od te pijače ne boš zdrav.

  8. Prispevku na rob:Tudi butarice in presmeci,s katerimi na cvetno nedeljo katoličani na Slovenskem napolnimo Slovenske cerkve so zgodovinsko dokazano pre-ostanek poganskih navad in čaščenja poganskih božanstev npr.pomladi,dreves…tudi v pirhih in drugih nebistvenih pritiklinah drugih krščanskih praznikov najdemo veliko takšne poganske etnologije in navlake…
    Cerkev je tudi vse to in še marsikaj nepotrebnega in nebistvenega pokristjanjala že vse od začetka do vključno danes in tudi tako prihajala naproti različnim ljudstvom.
    Tako danes verniki na Opekini Akamasoi pri večurni maši prešerno rajajo-pri nas pa je vedno bolj IN,da se “pravoverni” zgroze,če v cerkvi zaslišijo strune kitare…

    • Kot je nekoč lepo pojasnil kardinal Francis Arinze, tedaj vodja Kongregacije za bogoslužje, (ki je mimogrede iz Nigerije) je vpeljava elementov kot so ples, glasna glasba ipd. v liturgijo pogojno upravičena samo v kulturnih kontekstih, kjer take prakse že imajo sakralen pomen (kot je npr. v Afriki). V tem primeru lahko po kardinalovem mnenju govorimo o pravem pokristjanjenju (pozor!) določenih predkrščanskih običajev.

      Vključevanje sekularne glasbe pa ima v našem kulturnem kontekstu popolnoma drugačen pomen – pomeni namreč sekularizacija svetega oz. profanizacijo liturgije.

      • Stvarna Cerkev je notranja nevidna Cerkev. Zunanje Cerkve in verske smeri so njen zunanji izraz, prek katerih naj bi te podajale notranjo resnico Svetišča. Zunanje Cerkve so z notranjo povezane prek obredov, simbolov in svetih spisov. Ti so bili za vsak narod drugačni, glede na njihove navade, zmožnosti učenja, klimo in njihovo dovzetnost. Tako so bile za vsak narod notranje skrivnosti Svetišča odtisnjene v zunanjem čaščenju. Ob nastanku zunanjih Cerkva so bili ti določeni tako, da so bili navdahnjeni z božjim duhom. Zato je vsako njihovo samovoljno spreminjanje močno vprašljivo in zlahka povezano z oskrunjenjem.

        Vendar, če se zunanja zgradba katerekoli Cerkve preveč profanizira in spremeni, izgubi stik z notranjo Cerkvijo. Ločevanja, herezije, politizacija, sofistične razlage črke, so znamenja izgube stika.

  9. Velika razlika je, če poganski element pokristjaniš (presmeci, božično drevo etc.) ali pa če krščanski element poganiziraš. Slednje se dogaja na tej sinodi, saj v samem delovnem dokumentu se predstavlja poganizem kot ideal kristjanom. V osnovi pa je modernistična odprava razlike med vsemi religijami: vse so dobre, vse vodijo k Bogu, pravi ta zmota.

      • Spoštovana Marta!
        Odgovarjam tule, ker na vašem prejšnjem tekstu ni bilo (tehnično) mogoče odgovoriti.
        KKC, 771, ki ga navajate, lepo opredeli tisto, kar sem napisal že sam. Na prvem mestu je Kristus. Za nekatere je On povsem dovolj, nekateri pa potrebujejo za svoje bogoiskatljstvo še Marijo, svetnike…Nič hudega, važno, da duhovno rastemo in ne prepričujemo drugih v svoj edino zveličavni prav. Zdravko mi je očital cinizem, a njemu res ne mislim odgovarjati, Vam pa sporočam, da Vas spoštujem in Vam nikakor nisem pisal v ciničnem duhu. Vse dobro.

        • Vam (in samo Vam) povem čisto na uho: med molitvijo najraje zaprem oči – da me moti čim manj zunanjih dražljajev. Res: kipci in podobe niso nujni – marsikomu pa pomagajo, da ob pogledu nanje (večkrat) pomisli in pošlje kakšen ‘sms’ “tja gor”, od koder vse prihaja. Kot nekakšen opomnik, ker nas svet vendarle zelo agresivno oddaljuje od Bistva … Tudi Vam vse dobro!

  10. Še ena nepredvidena posledica tega dogajanja v Vatikanu, na katerega so pravkar opozorili “s terena”:

    “Nun, die Bilder der Verehrung heidnischer Gottheiten – oder zumindest von etwas, das wie eine heidnische Gottheit aussieht – während einer Zeremonie in den Vatikanischen Gärten unter den Augen des Papstes sind wirklich um die Welt gegangen. Und in Mindanao, besonders in Gegenden wie South Cotabato, wo inzwischen 20 oder 25 Prozent der Bevölkerung Protestanten sind, haben sie den Predigern aller Art große Hilfe geleistet, um darauf hinzuweisen: „Schaut, Katholiken sind Götzendiener. Wie wir dir immer gesagt haben. Wie die Bibel sagt“.

    http://www.kath.net/news/69536

    Če človek dobro premisli, je to pravzaprav bilo za pričakovati… in tudi s stališča največjega problema za Cerkev v Južni Ameriki oz. Braziliji je fokus na problem inkulturacije precej nesmiseln. Namreč, večina prebivalstva Amazonije ne predstavljajo Indijanci živeči v gozdu. Več kot 80 % prebivalstva Amazonije živi v velikih urbanih središčih (Manaus, Belem do Para itd.), kjer Cerkev izgublja vernike predvsem na račun raznih radikalnih protestantskih ločin. Problem tu ni inkulturacija.

  11. Ima še kdo težave z objavo komentarjev?

    Zavrnilo mi je objavo daljšega besedila in kadar tukajšnje spletno mesto prvič zabriše besedilo med smeti, ti enakega nikoli več ne objavi.

    Včasih pomaga, da besedilo razdeliš na manjše kose in tako najdeš avtomatsko cenzurirani del, ki ga ni hotelo objaviti ter ga malo spremeniš in objava uspe. Včasih so za neobjavo krivi dodani linki,… včasih pa z iskanjem vzroka preprosto odnehaš in se za objavo svojega komentarja ne trudiš več 😏

  12. Naj poskusim malo poživiti tukajšnjo debato 😁

    Čudim se, kako je le nekaj lesenih predmetov, ročno iztesanih, popolnoma stiliziranih in anatomsko nestvarno oblikovanih kipcev s prikazom dolgolase noseče ženske z detecem v fetalnem položaju, izzvalo toliko svetohlinskega zgražanja in ogorčenja.

    Kako je mogoče videti takorekoč satanskega malika v stilizirani figuri nosečnice? 

    Kakor da tistih, ki se zgražajo nad kipci, niso donosile in rodile ženske, njihove matere, in niso goli in bosi privekali na ta svet!
    So jih mar, položene v culico, prinesle štorklje v svojih kljunih, ali jih je, ovite v okrasni papir s pentljo, kot priporočeno pošiljko dostavil pismonoša?
    Nič od tega. Kot vsi ljudje so se tudi svetohlinci razvili v telesu matere in ugledali luč sveta goli in bosi.

  13. Ne razumem, zakaj se ženska, ki je sama mati, toliko zgraža nad stiliziranim lesenim predmetom, ki prikazuje golo nosečništvo.
    Lahko bi razpravljali o kvaliteti izdelave kipcev, a sami po sebi so bili le z ljubečo roko preprostega umetnika obdelan les. Zgražanje bi lažje razumeli, če bi kipci v resnici predstavljali nek ogaben, bogoskrunski motiv, ampak – materinstvo?
     
    V določenih življenjskih situacijah smo tudi kristjani, hočeš ali nočeš, kdaj goli in bosi. Kot zahodnjaki, vsakodnevno vpeti v družbeno kolesje, se razume, da moramo biti večino časa oblečeni in obuti. Toda Bog nam ne prišteva k slabemu, če si v nekaterih življenjskih okoliščinah (npr. med rojevanjem lastnih otrok, med ljubljenjem s sozakoncem, med umivanjem svojega telesa in še kdaj) slečemo vsa oblačila. Kdor bi se slačil in se razgaljal na ulici, bi v zahodni družbi prej ali slej obveljal za norega – razen v primeru, ko bi skupina golih somišljenikov protestirala za pravice živali ali z naslova lgbt agende. Tovrstni nagci so v zahodnih družbah zaščiteni pred diagnozo norosti.

  14. Sarkazem na stran.
    Res me čudi tako velika nestrpnost kristjanov do simbolne upodobitve golega materinstva!

    Iz članka in iz nekaterih komentarjev tu spodaj slutim absolutno nerazumevanje prvinskega umetniškega izraza prebivalcev Amazonije.

    Ti kipci naj bi v Rimu predstavljali malike? Čemù le?
    Kipci so bili zgolj začasno razstavljeni v eni od mnogo rimskih cerkva v času sinode. Če bi res predstavljali malike, bi jih nekdo zdaj moral objokovati ob reki Tiberi, se vam ne zdi? O čem takem ni slišati ničesar.

  15. Preberite si psihoseksualni profil enega od najbolj zagrizenih, nesramnih in lažnivih kritikov papeža Frančiška in njegovih sodelavcev:
    https://cruxnow.com/church/2016/04/23/critic-of-lgbt-causes-admits-past-sexual-relationships-with-men/
    https://www.rexisrael.com/en/homosexual-life-michael-voris/

    Človek, ki objektivno gledano spada na zaprti oddelek psihiatrije ali vsaj na dolgoletno ambulantno psihoterapijo, se poskuša uveljaviti kot nekakšna velika moralna avtoriteta, ki sme vse kritizirati in jim soliti pamet. Za bruhat!

  16. Razumevanje človeka in narave ter umetniški izrazi prebivalcev Amazonije so gotovo drugačni od razumevanja in umetnosti Evropejcev in ostalih zahodnjakov.
    V amazonskih pragozdovih živijo plemena, ki so še vedno v prvinskem stiku z naravo. Tam ljudje nagi tekajo naokoli, ko lovijo divje živali in iščejo rastlinsko hrano.

    Njihovo vsakdanje življenje ni v ničemer podobno življenju prebivalcem v (kakor radi rečemo) razvitem delu sveta. Tu se nam bodo deca, kolikor se še bodo, kmalu že rojevala odeta v pamperčke z ajfončki v ročicah.

  17. Tisti, ki se zgražate nad gosti iz Amazonije, ki so prinesli s seboj nekaj pristno svojega in predstavili svoje običaje Evropejcem – mar menite, da se je slovenski misijonar Friderik Baraga tako kot vi zgražal nad poslikanimi in tradicionalno okrašenimi ameriškimi Indijanci?
    Ne, naučil se je njihovega jezika, da se je lažje sporazumeval z njimi. Trudil se je doseči, da bi Indijanci ohranili del samobitnosti in da jih ameriška oblast ne bi zaprla v rezervate.

    https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi133914/

    Ali pa slovenski misijonar Ignacij Knoblehar, se je tudi on zgražal nad umetniškimi izrazi pripadnikov afriških plemen? Če bi se zgražal nad njimi, ne bi toliko let preživel med njimi.

    Izmed štirindvajsetih misijonarjev, ki so med leti 1951 in 1958 s Knobleharjevim posredovanjem prišli v Sudan, jih je umrlo sedemnajst. Proti malariji ni bilo prave pomoči, ker še niso poznali kinina. Knoblehar je spoznal, da beli misijonarji niso kos težkim afriškim življenjskim pogojem in je uvidel, da bo moral misijonsko delo zasnovati na drugačni podlagi. Zato je leta 1856 poslal 8 črnskih dečkov v Evropo, da bi se pripravili za misijonski poklic.

    https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi279502/

  18. “Rekel jim je: ‘Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!'” (Mr 16,15)

    Vsi kristjani smo poklicani k oznanjanju veselega evangeljskega sporočila, vsi smo povabljeni k misijonarstvu.

    Iskreno povedano: če bi me v obdobju mojega katehumenata, torej verskega pouka in priprave na prejem zakramentov, znotraj RKC spremljali takšni nestrpni katoličani, kot se tu nekateri kažete, me katoliška Cerkev ne bi nikoli več videla.

  19. Kardinal John Henry Newman, ki ga je papež Frančišek pred nekaj dnevi, 13. oktobra 2019, razglasil za svetnika, je povedal:        
     
    “Uporaba svetišč in posvetitev nekaterih izmed teh posameznim svetnikom ter dejstvo, da so ob določenih priložnostih okrašena z vejevjem; kadilo, oljenke in sveče; votivne daritve po ozdravljeni bolezni; blagoslovljena voda, pravica do azila, liturgično leto s štirimi dobami in svetimi prazniki, uporaba koledarjev, procesije, blagoslovi na poljih (žegnanja); bogoslužna oblačila, meniška tonzura, poročni prstan, praksa obračanja proti vzhodu in končno tudi sakralne podobe, morda celo cerkveno petje in Kyrie Eleison (klic “Gospod, usmili se”): vse to izvira iz poganstva in je posvečeno, ker je bilo sprejeto v življenje Cerkve.”

    Toda našli so se katoličani, ki mislijo, da so najmodrejši od vseh ljudi in da najbolje razumejo Boga in vse božje stvarstvo.
    Modrejši so od papeža, modrejši od kardinala Newmana,… skratka, tako so modri, da bi vsem radi solili pamet.

  20. Kot zaključek pa še mala šola slovenske slovnice 😊

    Namreč, v slovenskem jeziku besede med drugim tudi sklanjamo. Maloštevilni Slovenci, ki ljubimo svoj jezik, se veselimo vsakogar, ki zna pravilno sklanjati v slovenščini. 😉

    Po mnenju gospe Kerže so “Marijini vitezi” nekaj uničili.
    Če bi se hotela izraziti v pravilni slovenščini, bi se morala najprej vprašati, koga ali kaj so uničili. Tako bi ji že ti dve vprašalnici povedali, da so uničili nekaj v četrtem sklonu (v tožilniku).
    Odgovori bi se lahko glasili takole:
    “Marijini vitezi” so v pravilni slovenščini v Tibero vrgli najprej enega “amazonskega malika”, nato sta se v reki znašla dva “amazonska malika”. Hm, morda pa so “Marijini vitezi že sprva zalučali v rimsko reko kar tri ali štiri “amazonske malike” hkrati. No, kakorkoli, na koncu vemo, da so v Tibero zmetali in uničili vseh pet “amazonskih malikov”. Seveda pa si “Marijini vitezi” želijo uničiti še več kot pet “amazonskih malikov”, ki se menda še vedno nahajajo nekje v Rimu.
    V nobenem primeru pa “Marijini vitezi” v pravilni slovenščini niso uničili  “amazonski malik”, ki je odgovor na vprašalnici kdo ali kaj je bil uničen, torej na vprašalnici prvega sklona (imenovalnika).
    Torej je v naslovu uničeni “amazonski malik” v prvem sklonu ednine nepravilno uporabljen.

    • Hmmm. Nisem slavist!! Kljub temu ne verjamem vsakemu in kar takoj 🙂 Očitno preveč hitro zapadem dvomom vseh vrst 🙁 . Mogoče bi vendarle preverili razliko med rodilnikom in tožilnikom (ki je kdaj vizuelno zelo podoben imenovalniku, sploh v 1. moški sklanjatvi): česa niso uničili oz. kaj so uničili – med trdilno in nikalno obliko obstaja razlika (če je to eden pomembnejših brun v članku)?

      • Marta,
        nisem slavist, a me kljub temu zabava sklanjanje, saj je samo en od dokazov, da je slovenščina precej zapleten jezik. Nimam navade spotikati se ob tuje slovnične napake. Dovolj opravka imam s svojimi, preden stisnem ‘objavi’ 🤔
        Toda kričeči “amazonski malik” v naslovu me je več dni bodel v oči, da je skušnjava, ki me je napeljevala k popravku, postala prevelika. Ista napaka sredi besedila me ne bi toliko vznemirila 😀

        V petem razredu smo imeli dobro učiteljico slovenščine, ki nas je naučila, naj se po sklonu vprašamo z obema vprašalnicama in v mislih pristavimo glagole, ko smo v dvomih, kateri sklon uporabiti v stavku:

        Imenovalnik – kdo ali kaj je?
        Rodilnik – koga ali česa ni?
        Dajalnik – komu ali čemu dam?
        Tožilnik – koga ali kaj vidim?
        Mestnik – o kom ali o čem govorim? pri kom ali pri čem stojim?
        Orodnik – s kom ali s čim grem?

        Prva od vprašalnic se nanaša na osebe (kdo? koga?…), druga na stvari (kaj? česa?…).
        Beseda, ki ima v stavku vlogo osebka, je vedno v imenovalniku.

        To so priročna petošolska pomagala, ki se obnesejo do danes. Poleg tega smo pri tisti učiteljici cele ure recitirali sklanjanje po vseh možnih pravilih in izjemah, da so se nam različni skloni dodobra sedli v uho. In še za domače naloge smo morali pisno sklanjati…
        … pa še zmeraj sem kdaj v dvomih in se zmotim 🙃

        Tokrat mislim, da imam prav👍

        ‘Malik’ je samostalnik moškega spola v imenovalniku ednine, imenovalnik množine je ‘maliki’.
        V stavku ima ‘malik’ vlogo predmeta, zato se po njem ne vprašamo  ‘kdo ali kaj’ je uničil (tako bi se vprašali po osebku, ki je v imenovalniku), temveč se vprašamo, ‘koga ali kaj’ so uničili “Marijini vitezi”.
        Odgovor torej ni “uničili so amazonski malik” in sicer iz dveh razlogov: ker je ‘malik’ v vlogi predmeta in ne osebka in ker so uničili več malikov, ne samo enega.

        V pravilni slovenščini bi se naslov glasil ‘Marijini vitezi so uničili amazonske malike.’

        • Popolnoma pravilno. Mnogo prepogosto na desnici se dogaja slovnična šlamparija. Mnogo mnogo prepogosto. Desničarji so daleč od tega, da bi bili tako pametni, da bi sproti sestavljali misli brez jezikovnih napak. Žal. Kajti jezik je prvo kar bi morali znati.
          Odlično, Vanja.
          ps. tudi tipkarske napake so nevredne avtorja. Je pa le treba prebrati kar napišeš. Še nam komentatorjem je nerodno, če kakšno zagrešimo.

          • Popolnoma pravilno. Potrebno je malo udrihati po desnici. Desničarska slovnica ogroža to državo, levičarska je slovnica je odlična.

            Levičarji naženejo Upravo Petrola in se sprenevedajo da tega niso naredili oni ampak neki nevtralni in neodvisni Marsovci.
            In to izvedejo slovnično pravilno.

          • Eh, ja, Riki, ko ti ne bi bil tako vojne željan, bi gotovo videl, da sem jaz daleč od tega da bi udruhal po desnici. Končno sem sam desničar, torej bi tolkel po sebi?! Za idiota me le ni treba imet.

            Kolikor kritiziram desnico to izhaja iz naše 70 letne poraženosti, sužnjevanja, ki je že zdavnaj preraslo v nacionalno sramoto. Kar počne desnica je vredno kritike, včasih tudi obsodbe, predvsem pa nauka, kako naprej.Ker iti naprej v tej morbidnosti ni mogoče, je to potrebno delati.
            Vanja je napisala zelo dolge in številne komentarje, od katerih se strinjam samo s tem, slovničnim. A kljub vsemu se uredništvo Časnika ne zgane, da bi to popravilo. In zmazek se veča.

          • Zdravko,
            moji komentarji pod pričujočim člankom (po vašem mnenju dolgi in številni) so bili spisani kot en oziroma dva komentarja. Prvi, res precej dolg komentar, se je v celoti nanašal na vsebino članka, drugi, krajši, se je dotaknil očitne slovnične napake v naslovu članka.

            Na dan objave teh komentarjev so na spletišču vladale tehnične težave. Prvega, daljšega komentarja, mi najprej ni uspelo objaviti, ker ga je avtomatska cenzura kot celoto zavrgla. Z nekaj potrpljenja mi je objava istega komentarja uspela šele po razdelitvi le-tega na več delov ter po identifikaciji in spremembi cenzuriranega dela.

            Žal mi je, da se, kljub vloženemu trudu ob objavi, z dotičnim komentarjem (v več delih) v ničemer ne strinjate 😭 😉

            Ali se z mojimi komentarji ne strinjate niti v delu, kjer pišem o dveh slovenskih misijonarjih, ki se, po mojem prepričanju, v svojem misijonskem poslanstvu nista zgražala nad navadami in običaji domorodnih ljudstev, med katerimi sta veliko let živela in delovala?
            Kaj pa z delom, kjer ugotavljam, da smo vsi kristjani poklicani k misijonarstvu, se tudi ne strinjate?
            Ali oporekate tudi delu, kjer navajam besede svetega kardinala Newmana o poganskih sledeh v katoliškem obredju?

            Papež Frančišek je mesec oktober 2019 razglasil kot izredni misijonski mesec, torej kot poseben čas za poživitev misijonskega poslanstva Cerkve.
            Ker smo ravno v času, ki ga je papež razglasil kot posebej posvečenega krščanskemu misijonarstvu, bi morda lahko vsaj razmislili o tej temi, namesto da ste kategorično zavrnili vsebino vseh mojih objav, ki se ne tičejo slovnične napake v naslovu članka (napisali ste namreč, da se od vseh mojih komentarjev strinjate samo s tistim slovničnim) 🤔

          • Vanja, mislim, da ste se preveč zgražajoče lotili članka Keržetove, ki je sicer kljub ostrini dovolj na mestu.
            Misijonarstva v Južni Ameriki že dolgo ni več. Kdor z nekakšno ljubeznijo gleda na ta ljudstva, je daleč od evangelijev in krščanske ljubezni. Kolikor sem informiran je tole v Vatikanu precej preseglo meje “razstave ljudske umetnosti Amazonije” in tako razumem to reakcijo teh “Marijinih vitezov” (čeprav ne vem kdo jih je oklical, zato v narekovajih???).

          • Zdravko,
            tega vašega stavka ne razumem: “Kdor z nekakšno ljubeznijo gleda na ta ljudstva, je daleč od evangelijev in krščanske ljubezni.”

            Ne upam si soditi o ljudeh in razmerah drugod po svetu, saj jih ne poznam. Z zaupanjem pa sprejemam mnenje ljudi z osebno izkušnjo, v konkretnem primeru mnenje dveh laičnih misijonarjev, zakoncev Volčič, ki sta probleme Amazonije in tamkajšnjega misijonarskega delovanja spoznala iz prve roke.

            Sploh pa z vsem srcem podpiram sedanjega papeža Frančiška in zaupam njegovim odločitvam – v nasprotju z mnogimi, ki sedanjemu papežu dosti slabega očitajo, med slednje se s svojimi zapisi uvrščata tudi zakonca Kerže.

            Zdravko,
            posebej za vas 😊 še enkrat podajam povezavo na pripoved misijonarja Naceta Volčiča:

            https://www.google.com/amp/s/www.domovina.je/laiski-misionar-nace-volcic-ko-bomo-v-tibero-vrgli-svoje-malike-ne-bomo-vec-cutili-potrebe-da-bi-kot-vandali-prestopali-meje-drugega/%3famp

          • Vanja, mi je kar toplo od vaše prijaznosti.
            Najprej, zakonca Volčič sta potovala po misijonih, če je sklepati iz tega članka. Ne vem niti odkod jima naziv “laiška misijonarja”.
            Tako tudi gledam na njuno kritiko.
            Sicer ne vem, kdo od pričakuje da bi ali ne bi zaupali njunemu mnenju. Tukaj je konkreten članek, konkreten problem o katerem se pogovarjamo, ki ga je potrebno presoditi tako ali drugače. Besede o vašem “zaupanju” neki avtoriteti, večji ali manjši, ne prispevajo ničesar k argumentaciji ampak so lahko samo del diskrediatcije sogovornikov. Ne vem ali si je kdo tu zaslužil diskreditacijo. Po mojem niti sama avtorica članka ne.

          • Glede tega stavka je mišljeno predsvem to sluzasto občudovanje divjih ljudstev, ki jih nekateri želijo še kar naprej obdržati kot vrsto živali v gozdu. Menda bi s krščanstvom pokvarili njihovo kulturo?!

          • Zdravko,
            tudi vam hvala za vso minulo, sedanjo in bodočo prijaznost 😁

            Laiški misijonarji so tisti sodelavci v misijonih, ki niso ne duhovniki ne redovnice.

            Meni se zdi, da je iz članka dovolj razvidno, da je največjo diskreditacijo “fasal” papež Frančišek.
            Po mojem mnenju popolnoma neupravičeno in nezasluženo.

          • Tu se vsekakor strinjava, da si papež ne zasluži diskreditacije. Tudi ko se z njim ne strinjamo.
            Te dva misijonarja pa sta s teološkega stališča silno dvomljiva. Naj bosta sicer še naprej pridna, to spoštujem, njuno mnenje pa ima precej krajši domet.

        • Vanja: “V pravilni slovenščini bi se naslov glasil ‘Marijini vitezi so uničili amazonske malike.’”
          ====================
          Ni nujno. Npr. če imamo negativen odnos do alkohola in zato uničimo 15 steklenic žganja (množina) in nato napišemo o tem članek z naslovom:
          “Uničili smo alkohol” (ednina). Mogoče ni najboljši primer ampak sedaj se mi ne da iskati boljšega.
          Analogno lahko torej več kipcev ki predstavljajo poganske simbole (predmete) predstavimo kot (en) poganski malik (pojem).

          A pa ti meniš, da je težiti s slovnico bolj pomembno kot pa vsebina teme (za katero pa ne vem ravno dobro za kaj gre? 🙂 )
          Ponavadi se levičarski komentarji “obešajo” na moje komentarje s slovnico, ko nimajo nobenih argumentov več. 🙂

          • Riki,
            moji vsebinski komentarji se nahajajo višje, ta o slovnici je bil med zadnjimi.

            Tudi če bi uničili samo enega, bi uničili amazonskega malika in ne amazonski malik!
            V imenovalniku je v stavku samo osebek!

            Ljudje, kdo vas je učil sklanjati? 👎😆

          • Riki,
            alkohol v vašem stavku zveni in se napiše enako v imenovalniku in tožilniku.
            Toda še vedno bi se vprašali, koga ali kaj (tožilnik) smo uničili in ne kdo ali kaj (imenovalnik) smo uničili. Vprašalnice nam povejo za kateri sklon alkohola gre 👍😁

          • Ni to niti najmanj “ko nimajo drugih argumentov”. Slovnične in jezikovne napake so huda diskreditacije avtorja. Znanje jezika je eden od prvih in temeljnih darov Svetega Duha.

          • Komentarjev nisem bral, sem napisal malo prej (spodaj)
            Slovenščina je pretežka za mene, moji predniki so s Češke in Južne Tirolske.

          • Vanja: “Riki, alkohol v vašem stavku zveni in se napiše enako v imenovalniku in tožilniku.”
            ================
            Sem napisal, da verjetno nisem našel najboljši primer in da se mi ne da iskati boljšega. Lahko pa si dojel kaj sem imel v mislih (množina-ednina). Lahko pa odprete slovnični kotiček. 🙂

          • Aja, še to sem hotel dodati:

            Vanja: “Tudi če bi uničili samo enega, bi uničili amazonskega malika in ne amazonski malik!”
            ===============
            Ja res! Naslov se mi je zdel čuden, ampak kot sem že napisal ne spoznam se verske zadeve in se zato nisem spuščal v razmišljanje kaj naj bi bilo čudno, pač kakšna verski keč sem si mislil.
            Sam ne bi tako napisal ampak tako kot navajaš.

  21. Z grozo in obžalovanjem sporočam, da se je končno oglasil papež Frančišek in oznanil ‘veselo novico’. da so našli vse kipce Boginje zemlje in se opravičil vsem prizadetim. Po njegovi znameniti izjavi, da naj se katoliki ne bi množili kot zajci (sama imam ‘ekološko neozaveščeno’ število potomcev), je ta druga, ki me je popolnoma podrla na tla.
    Priznam, da se tudi sama nisem zdrznila, ko je Janez Pavel II dovolil postavitev poganskega kipca na oltar v Assisiju. Tudi mnogo drugih njegovih bratenj z raznimi šamani me ni bistveno pretreslo. Benedikt, ki je bil sicer prvotno proti Duhu Assisija, ni znal držati trdo. A to, da smo v samem srcu katolištva doživeli pogansko čaščenje malikov, mi je dalo razumeti, da ta vlak pelje v napačno smer.
    To je vojna napoved. Nikamor ne gremo. Mi katoliki ne gremo nikamor, še naprej bomo klečali tako pri spovedi in maši, redno molili rožni venec, romali, se postili in delali žrtve. Ne gremo nikamor, tu ostanemo in nazaj bomo dobili cerkve, papeža, župnije, teološke fakultete. To je vojna napoved modernistom, ki imajo oblast, nimajo pa prave vere.

    • Gospa Kerže,
      po mojem mnenju se vam ni treba bati, da bi dotični kipci postali predmet malikovanja v katerikoli evropski rimokatoliški cerkvi, morda bodo kje ostali le kot spomin na sinodo o Amazoniji.

      Kristjani ne bi smeli malikovati kipcev, ne teh ne tistih domače izdelave. Lahko jih občudujemo ali pa nam niso všeč, lahko so nam v navdih in pomoč ob molitvi, toda kipci so in ostanejo predmeti. Kristjani predmetov ne malikujemo. To je moje mnenje, vem pa da nekateri kristjani pripisujejo predmetom celo čudežno moč. Pač ne spadam mednje.

      Če imajo take kipce postavljene v kakšni cerkvi ali kapelici na drugem kontinentu, vas ne bi smelo preveč vznemirjati. Saj veste, da vsak po svoje pesmi poje in da imajo vsake oči svojega malarja.

      Vojna se mi zdi pretiran izraz za vaše zopervanje. Vojna pomeni spopad, ki vedno prizadene tudi nedolžne žrtve. Mislim, da kljub svoji “pravovernosti” nočete biti nasilni.

      “…katerih vero edino Ti poznaš…”
      Le kdo je ‘Ti’? 😊

    • Spoštovani!
      Ne mislim se oglašati zaradi malikov, saj bi moral vsak med nami najprej odvreči v “Tibero” svoje laste malike. Vsakdo se sicer lahko svobodno izraža na tem forumu, le ta prenese tudi izraze užaljenosti, zaslepljenosti, beremo lahko misli razuma pa tudi katoliškega fanatizma, toda izrekanje vojne napovedi presega meje zdrave razprave, demokracije in razuma. Dovolj je!

    • Gospa Keržetova, jaz vam z vsem spoštovanjem predlagam, da si takoj poiščete kvalitetnega psihoterapevta, ki vam bo pomagal pri opuščanju sedanjega avtodestruktivnega načina razmišljanja in življenja. Vaši zapisi namreč dokazujejo, da še zdaleč niste v skladu s sodobnim načinom funkcioniranja in to seveda v odnosih med vami in širšo okolico nujno povzroča zaplete in konflikte, ki zelo negativno vplivajo na vaše psihično in posledično tudi organsko zdravje.

      Bržkone bi bilo smiselno tudi, da zamenjate spolnega partnerja, saj sedanji precej prispeva k vašim problemom.

      Vse dobro vam želim!

  22. Ne komentiram kaj dosti verskih tem, ker se ne spoznam na verske zadeve.
    Tako sem tudi ta članek samo preletel, in komentarje še malo bolj na hitro in površno kot članek.
    Kot sem razumel so se v cerkvi znašli neki poganski kipci, ki jih je nekdo iz protesta zabrisal v Tibero,
    in potem komentarji ali je to prav ali ne
    Oglašam pa se tukaj zato ker sem v današnjih TV Odmevih videl kako so tisti, ki so kipce
    “odvzeli” iz katoliškega okolja (če se izrazim po lovsko ala “odvzem medveda iz narave”) posneli video in ga objavili: kako odnašajo kipce, kako jih postavijo na kamnito ograjo in kako, frc, frc enega za drugim frcnejo v Tibero. Posneli so tako, da se jih ni videlo, samo pot iz cerkve in kipce.
    In nato komentar, da so kipce že našli (seveda les dobro plava) in se opravičili tesarju kipcev.

    In sem pomislil. Aha, kaže, da cerkev verjetno uvaja neke novotarije, da bi verjetno (sklepam) dokazovala svojo odprtost in skušala privabiti nove ovčice. Kot neverniku mi gre ta papež že močno na živce, ni mi jasno kaj želi “dokazati”.
    Kolikokrat je v svoji skoraj 250 letni zgodovini so Američani spremenili kaj v svoji Ustavi?
    Ta papež je kot kaže v teh nekaj letih naredil dosti več sprememb v Cerkvi, in to ne more biti dobro.
    Upam da ne bo več dolgo, naj se gre svoje hipijevstvo nazaj v Južno Ameriko.

    • Če lahko dodam, vendar ta papež ni naredil še nobene spremembe v Cerkvi, se pa jeziki vihtijo kot sablje. Ali je to stvar provokacije, preizkušnje, ali česa že, še nisem našel ogovora. Najbrž bo mnogim njegov odhod res v olajšanje, me pa hkrati veseli, da jih je toliko ki se temu upirajo. Nekateri tudi preveč agresivno, kajti kot pravim, papež še ni vpeljal nobene spremembe.

        • Versko konzervativni papez Karol Wojtyla je bil tisti, ki je vpeljeval elemente popularne kulture v verska srecanja. Tudi pop in rock glasbo je dovoljeval, aktivno spremljal in posnel celo lastni CD. Nenazadnje je sam izhajal iz kulture, kot igralec, pesnik in prozaist.

          Duh Assisija, o katerem avtorica pise negativno, je njegova pobuda. Srecevanja verstev sveta na umbrijskih gricih, v srediscu Franciskove duhovnosti. Srecevanja za mir, spoznavanje in medsebojno spostovanje med verstvi sveta. Zdajsnji papez, tako tolcen s katoliske desne, v tem pogledu res ne pocne nic, kar ni zacel ze Janez Pavel. Ki ga mnogi vidijo kot idola desnice. Cudno, cudno…

          • Res je. Dejstvo je, da so po smrti Pija XII. prišli ”papeži”, ki glede na to, kar so počeli in počneta, ne morejo biti papeži. Tudi ljubi Janez Pavel II. je počel stvari, zaradi katerih bi bil pod kakšnim pravim papežen za pokoro najmanj poslan v kakšen samostan do konca življenja.
            Dejstvo je, da so se modernisti in drugi sovražniki Cerkve vanjo infiltrirali ( proti njim se je boril predvsem Sveti Pij X. ) in jo prevzeli od znotraj, potem so naredili II. Vatikanski koncil, ekumenizem, liturgijsko reformo in druge reforme, ki bi uničili Cerkev, če ta ne bi bila Božja.

  23. Kaksna vojna napoved, gospa Kerze, lepo vas prosim! Zberite se raje in ne bezlajte, ce ne zaradi drugega zaradi sprejetosti lastnih otrok, v to cudasko ozkogledost polno primesi nanasalnosti in paranoje. Zaradi priloznostne predstavitve nekaj kipcev nekih ogrozenih primitivnih daljnih ljudstev v cerkvi. A so bili dani v oltar ti kipci, a se je molilo k njim? Nic takega. Zakaj se pa ne zgrazate nad butarami in pirhi, ki so pa res stoletja vkljuceni v nase obrede in bi temu lahko res rekli malikovanje. Zakaj se recimo ne zgrazate nad stoletja cascenimi povsem temnopoltimi podobami Matere Bozje? Itd,itd. O Baragi in Indijancih je npr dobro opozorila Vanja. S to mentaliteto postajate katoliska varijanta Jehovinih pric, v straznem stolpu namisljene pravovernosti sredi namisljeno povsem sovraznega sveta.

    • Ne delajte se no neumnega, gospod IF. Butare in pirhi nam niso nikoli pomenili kakih božanstev, ti leseni kipi pa, kot pravi sam papež, predstavljajo neko boginjo. Ampak vi bi še krščanske mučence iz prvih stoletij pregovarjali, naj ne bodo čudaško ozkogledi in da bodo tisto peščico kadila že menda zmogli vreči na ogenj pred nekimi kipci, če to toliko pomeni njihovim poganskim sodnikom in rabljem!?

      • Mala nebogljena amazonska plemena oz njihovi ostanki pac niso, kot pravite” poganski sodniki in rablji” katolistva. Zamenjujete povsem vloge. Oni nikomur nic nocejo, drugi so tisti, ki neusmiljeno ogrozajo njih. In papez je tisti, ki postavlja Katolisko cerkev na stran nedolzne zrtve. In ohranjanja Bozjega stvarstva, pljuc planeta pred agroindustrijskim pohlepom, ki zeli odrezati vejo, na kateri clovestvo sedi.

        Pohvalno in v skladu z Jezusovim zgledom je kvecjemu, da Francisek Cerkev tako pozicionira.

        • Aha, dajte no, dobro veste, kam je bil namenjen prejšnji komentar … Dokler nam kdo ne pojasni, kako je/naj bi postavitev tega kipca v cerkev kakorkoli pripomogla k rešitvi ekoloških problemov Amazonije, je sklicevanje nanje samo sprenevedanje.

          Poleg tega se mi zdi zanimivo, kako iz stališč številnih progresivnih katoličanov slišimo, da bi se morala Cerkev vrniti k idealu prvotnega krščanstva ipd. Zato je opozorilo na radikalno zavračanje malikovanja, ki je bilo značilno za prve kristjane, še kako na mestu.

          • Ste bili kdaj v Slovenskem etnografskem muzeju? Pomemben del te zbirke so predmeti, ki jih je veliki misijonar Ignacij Knoblehar prinesel iz krajev obnilske Afrike, kjer je siril krscansko oznanilo. Ni jih v srdu nad poganskimi maliki zmetal v Nil, ampak jih je spostljivo zbiral, hranil in prinesel na ogled nasemu zahodnemu svetu. Bil je dovolj sirokih razgledov za to pred daljnimi stoletji. Ergo?

            Toliko dejansko problematicnega malikovanja, ki clovesko duso usmerja na zgresena pota, je poln danasnji svet. Vkljucno s Slovenijo. Izven razuma se mi zdi videti glavni problem v parih, estetsko in pomensko celo lepih kipcih ljudstev iz Amazonije. S tem svoje zakljucujem.

          • Knoblehar je kipce shranil kot etnološki spomenik. Še na kraj pameti mu ne bi padlo, da bi jih postavil v cerkev. Saj nihče od konservativcev ni rekel, da jih je potrebno zbrisati iz obličja Zemlje, temveč da ne sodijo v cerkev. Razlike res ni težko prepoznati, če se le hoče …

            Glede drugega pa: obstaja razlika med določenimi moralnimi slabostmi (kamor sodi npr. pohlep) in malikovanjem v strogem pomenu besede, t. j. kot češčenju božanstev. Če se nekdo v svoji grešnosti recimo vdaja pohlepu (kopičenju bogastva) je to seveda greh, ni pa isto, kot da gre častiti v npr. hindujski tempelj. Slednje je apostazija, številni kristjani po svetu še danes umirajo zaradi svoje zvestobe Kristusu in zavračanja apostazije.

          • Oh, demajstre, koliko je tudi konkretnih malikov v obliki cloveskih oseb. Sport, pop kultura, “druzabna scena”. Celo politika. Malikovanje na malikovanje. K tem amazonskim kipcem, cetudi so bili nekaj dni v cerkvi, ni nihce molil. Omenil sem tule ze zivalski svet na Franciskovi upodobitvi v prezbiteriju cerkve Marijinega oznanenja na Tromostovju. Pa vidite vi nevarnost, da verniki zaceli castiti in moliti k upodobitvam veveric, zajcev in ptickov? Malo zdrave pameti, prosim…

          • Mimogrede, ste spregledali, da v cerkvah in kapelah sveta niso upodobljeni samo svetniki in pozitivci. Kaj pa recimo Michelangelova upodobitev pekla v Sikstinski kapeli? A pomeni, da skozi stoletja kardinali, ki izbirajo papeza, ob tem malikujejo figure iz pekla vkljucno z njegovim gospodarjem, ali kaj? Ah, Ah….

          • Saj ravno to pravim, da ni isto. Če se nekdo pretirano ravna po nekem vzorniku npr. (med mladimi je žal to še kako pogosto) ali daje pretiran pomen neki politični ali športni figuri, to še ni malikovanje v pravem pomenu besede, dokler se zaveda, da ta nekdo pač ni božanski. Govorimo lahko kvečjemu o malikovanju v prenesem pomenu besede. Pomenske jasnosti nam danes pač manjka …

            Jaz nikjer nisem rekel, da me motijo upodobitve živali v cerkvah. Pelikan je npr. zelo star simbol za Kristusa. Mora pa biti simbolika jasna. Če bi nekdo npr. začel malati kljukaste križe, bi se vam verjetno tudi vam zdelo sporne, čeprav bi imel mogoče tisti čisto nedolžen pomen (svastika je, kot mogoče veste, prednacistični simbol). Pričakovali bi pač, da ta nekdo pojasni, zakaj se gre.

            Isto je glede upodobitev hudiča v cerkvah … jasno je, da morajo biti upodobitve take, da izražajo njegov pravi pomen. Če bi npr. kdo narisal hudiča na oltarno sliko, bi s tem bilo nekaj narobe, ka-li?

            Glede drugega pa: resno upam, da ni nihče k temu kipcu molil. Težava pa se je pojavila prav zaradi tiste ceremonije v Vatikanu, ko so vsi pokleknili in se celo ulegli na obraz pred njim. Vatikan bi tukaj pač moral jasno pojasniti, kaj je bilo ozadje tega. Glede na razširjenost poganskih praks v Amazoniji ni nemogoča domneva, da imamo v tem primeru opravka z nekim sinkretizmom. Ponavljam: upam, da ne gre za to, ampak izključiti pač ne moremo.

            Ne glede na vse pa se mi zdi hudo narobe, da bi ta kipec, če se gre res za upodobitev nekega poganskega božanstva, sploh nosili v cerkev. Čemu le? Res nimamo več nobenega spoštovanja pred svetim prostorom, v katerem je v sveti hostiji resnično navzoč Bog sam?

          • Gospod Demaistre, ali je čaščenje hostije malikovanje ali ne?

            Ali lahko dokažete, da je v hostiji navzoč sam Bog, v amazonskih kipcih pa ni? Domnevam, da ne morete. Pač pa verjamete, da je v hostiji Bog, v teh kipcih ga pa ni. V obeh primerih gre za simbol.

            Če za katerikoli simbol menite, da je svet in ga častite, je to malikovanje. Če ga sprejmete takšnega, kot v resnici je, torej kot simbol, ne pa kot stvar, ki jo simbolizira, potem ne malikujete. Vtis imam, da hostijo malikujete.

          • Malikovanje bi bilo samo v primeru, če se Cerkev moti. Če je torej celotna cerkvena tradicija napačna in posvečena hostija ni zares Kristusovo telo.

            Dokazati tega seveda ne morem na isti način kot to, da je 2+2=4. Rečem lahko samo, da mi (brez dvoma zahvaljujoč božji milosti) te verske resnice ni bilo nikoli težko sprejeti. Poleg tega to ni neko moje privatno prepričanje, temveč del tisočletne tradicije z vsem, kar ta vključuje.

          • Gospod Demaistre, malikujete v vsakem primeru, ali se Cerkev moti ali ne, če častite simbol. Ali pa hočete reči, da je Kristusovo telo okrogle oblike, kot krožnik? Hostija je simbol Kristusovega telesa in kot takšna ni problematična, problematičen je odnos do nje.

            Simbol nikoli ni tisto, kar ponazarja. Sicer ne bi bil simbol.

            Vse kaže, da imajo protestanti celo prav, kot izhaja iz citata, ki ste ga pred kratkem navedli. Namreč, da katoličani itak častite malike. Ne verjamem pa, da vsi.

          • Gospod Tine, malo bolj se boste morali potruditi z razumevanjem učenja katoliške Cerkve, namesto da take kvasite.

          • Seveda katoličani ne malikujejo, drugi malikujejo. Tako preprosto nekateri razumejo religijo, ki to ni.

          • Preveč samozavesto se izrekate o stvareh, ki jih ne razumete in, kar je še huje, nočete razumeti, ko vam kdo pove, da jih ne razumete.

          • Tine, katoličani verjamemo, da je hostija resnično Kristusovo telo pod podobo kruha. Kako je to možno? Ker razlikujemo med substanco in atributi. Kruh ima npr. določene atribute (barvo, okus, kemično sestavo), niso pa atributi sami po sebi že kruh. Pri sveti maši duhovnik, ki deluje “in persona Christi” posveti kruh in vino, kot je to naredil tudi Kristus, pri čemer se spremeni substanca hostije in vina, čeprav atributi ostanejo isti.

            Seveda je to velika skrivnost, ki je ne moremo razumsko popolnoma razumeti. Skrivnost vere, kot rečemo pri maši … O tem nam navsezadnje pričajo že evangeliji. V evangeliju po Janezu tako npr. pravijo Judi: “Kako nam more ta dati svoje meso jesti?”

            O resničnosti tega čudeža pa navsezadnje pričajo tudi evharistični čudeži, ko je Bog po svojem usmiljenju določil, da so se nekatere svete hostije prevzele tudi fizično podobo srčne mišice. Nedolgo tega se je eden takih čudežev zgodil v poljski Legnici: http://ad-dominum.blogspot.com/2017/10/evharisticni-cudez-v-poljskem-mestu.html

          • Gospod Demaistre, takšna magija, da bi svinec spremenili v zlato, ne obstaja. To so v svojih retortah poizkušali alkimisti, a jim ni uspelo, ker to v snovnem svetu ni mogoče. Težava alkimistov je bila, da niso razumeli, da gre za prispodobo in ne za dobesedni proces.

            Prav tako ni magije, ki bi naravno in pokvarljivo spremenila v božje in nepokvarljivo. Če bi bila, bi bili Jezusovi nasveti glede načina življenja odveč in vsa njegova kalvarija ne bi bila potrebna. Zadoščalo bi mu, da bi pokazal to magijo in bi se potem lahko umaknil. In če bi ta magija delovala, bi bil danes svet povsem drugačen, kot je.

            Seveda pa lahko vsak verjame, kar hoče.

  24. Napisal sem komentar, a mi ga je dalo na moderacijo zaradi linkov. Vabim, da si jih nad tem komentarjem ogledate, ko bo objavljen. Tu pa ga objavljam brez linkov:

    Vidim, da debata še teče. Zgoraj sem pohvalil IFa, a ker je eden od tistih, ki ste zapisali: “A so bili dani v oltar ti kipci, a se je molilo k njim? Nic takega.”, se čudim popolni ignoranci dejstev, ki so vsakodnevno objavljani na spletu. Vidimo duhovnika, ki ima z zraku le tazadnjo, ker se je do obraza v travi priklonil, skupaj z drugimi, pred bogom oz. boginjo, ki ne odrešuje, ker je zemeljska moč, ne pa transcendentna, Božja.

    Kar se mene tiče …

    Potem, upam da koga ne moti v njegovi ignoranci, si lahko preberete mnenje škofa Šnajderja, ki je Pančamamo označil za “novo zlato tele”:

    LINK

    Kardinal Muller pa pravi, da je bilo prinašanje idolov v cerkev – ne pa odnašanje idolov iz cerkve – velika napaka, ki nasprotuje prvi Božji zapovedi in zato tudi liturgiji:

    LINK

    Tu nekdo laže: vidimo nekega frančiškana v pozi čaščenja, a zanikajo čaščenje (je bila le hinavščina?):

    LINK

    Švicarski kardinal je zgrožen nad papežem:

    LINK

    Kakorkoli, jaz teh kipcev ne bi metal v reko, lepi so mi, pravzaprav bi jih morali imeti na naši zastavi, saj smo narod, ki izginja, ker nima mladine. Čeprav te podobice ne odrešujejo, ampak človeka zasužnjujejo v nadaljnje bivanje na zemlji. Osebno nikakor ne bi želel užaliti gostov, če jih je že gostitelj na neprimeren način angažiral na sinodi. Ne bi pa želel žaliti niti domačinov v baziliki.

    BREAKING: Mafija, ki je desetletja v ozadju delovala, da ženske spravi do oltarja, je končno prigarala svoj uspeh:

    LINK

    Raje pa ne berem odzive tisočev katolikov pod papeževo opravičilo glede kraje kipcev. Nekaj je hudo narobe, da ga je toliko katolikov širom sveta tako zelo zavrglo. Sam mislim, da ne sovražijo Bergogija, ampak tistega duha v njem (ki je tam po Božjem dopuščenju, da nas muči), ki dela vse, da je Cerkev v popolni konfuziji.

    Bog pomagaj. Popolna konfuzija. Ljudje vendarle čutijo, da je nekaj narobe. Ni bilo izvedeno na primeren način, ampak na abrupten, agresiven, ohol in samovoljen. Tele sinode ni vodil Sveti Duh. To je moje mnenje.

  25. Se mi zdi, da Cerkev ne naredi nič, da bi vsaj glasno opozorila na zatiranje in pobijanje kristjanov po celem islamskem delu sveta. Tega problema kot da ga ni. Zato je vprašanje koliko časa bo Cerkev sploh obstala če bo izgubila vernike? Sploh ob istočasni invaziji islama v Evropo. Islama, ki bi ga bilo potrebno prepovedati, ker je v religijo zakamufliran fašizem.

    https://www.gatestoneinstitute.org/15079/persecution-christians-august

    • Riki, Cerkev tako ne deluje. Mnogi bi radi Cerkev spremenili v politični vzvod. Tako ste vi naredili z Islamom. Saj niti originalni fašizem ni prepovedan, če se ne motim?! Ali obstaja kakšna zakonodaja proti fašizmu?! Ali obstaja kakšna preiskava domnevne fašističnosti kogarkoli?!

      • IF: “… Tvoj odgovor, da bi bilo islam treba prepovedati, je v vseh pogledih povsem”
        ==================
        Naša civilizacija zagovarja ločenost cerkve od države.
        Ker je islam v religijo zapakiran fašizem. tega pa pri islamu ni, niti ne more biti!!!
        Musliman, ki pride v Evropo ima samo tri možnosti:
        #1 Živi po konceptu islama.
        #2 Se potuhne in na zunaj navidez prilagodi
        #3 Se izseli iz Evrope

        Varianto #3 redko kdo uporabi
        Varianto #2 večina uporabi v državah v katerih so v očitni manjšini in čakajo, da se število muslimanov poveča, da potem preidejo na #1 varianto. Kar je videti tudi v Sloveniji kjer zahteve muslimanov postajajo vedno bolj agresivne in arogantne.
        #1 varianto uporablja večina muslimanov v t.i. no go conah ki jih je v Evropi vedno več in so neke vrste otoki, ki so na tem da se počasi združujejo v večja področja.

        Zakaj bi bilo potrebno islam prepovedati:

        Če islam jemlješ kot vero moraš v skladu z našo civilizacijo dovoliti svobodo do verskega opredeljevanja in delovanja. Torej moraš tolerirati npr. mnogoženstvo. Tudi zakrivanje žensk, ki je v Evropi izrazito protestno kazanje okolju da je tukaj prisoten islam. Npr. v Iranu so se ženske že pred več kot 40 leti borile in celo protestirale proti zakrivanju, če se danes znajdejo v Evropi počnejo nasprotno.
        Tolerirati moraš tudi kaznovanje po šeriatskemu zakoniku (ki je seveda del islama).
        Kaj to pomeni samo poglej po katerih vseh državah po svetu še vedno kamenjajo ženske.

        Ker zahodna civilizacija ni sposobna rešiti te kvadrature kroga, si pa tudi ne upa odkrito pogledati resnici v obraz prihaja do naslednjih nesmislov:

        Govori se o t.i. političnem in nepolitičnem islamu.
        Govori se o t.i. zmernem islamu in agresivnemu islamu.

        Vse to ne obstaja, kot je sam Erdogan poudaril obstaja samo en islam in nikakršen zmeren islam ali političen islam!

        Torej zahodni civilizaciji preostaneta samo dve možnosti:
        Ali prepove islam enako kot komunizem, nacizem in fašizem
        ali pa ga dovoli in se sprijazni z dvojno zakonodajo in pozabi na to kar imamo sedaj.

        Neumnost je pričakovati od muslimanov da se bodo integrirali v evropsko civilizacijo, ker se ne bodo, ne bodo se odpovedali islamu.
        Torej je edina rešitev za zahodno civilizacijo, da se število muslimanskega življa drži daleč pod 10% vsega prebivalstva in se spopada z občasnimi terorističnimi dejanji, ki jih bodo izvajali tisti, ki se nikdar ne bodo mogli sprijazniti s t.i. zmernim islamom, ker tega dejansko ni, ker je samo vsiljen.

    • Dober članek. Pravzaprav je povsem dovolj izvedeti, da se sam amazonski škof čudi nad tem dogajanjem v Vatikanu.
      Med komentariji pa tudi pozdravljam kritiko intervjuja z zakoncema Volčič in še kar malo dvomim v njun naziv “laiških misionarjev”. Vtis je bil, da sta bila bolj popotnika.
      Precej misli iz intervjuja mi niso bile posebno blizu.

      • Ravno obratno mislim. Intervju z laiskima misijonarjema Volcic je odlicen in pristen. Nahtigal pa kaze obraz zarjavelega sholastika.

        Komentatorji pod njegovim clankom so pa ziv obup. Res ne vem, odkod se taki ljudje jemljejo, kje pridobijo taksne nazore. Katera generacija so? Kdo so?

        Jaz npr ne poznam osebno nikogar taksnih nazorov. Povsod, kjer so se mladi katolicani v moji generaciji zdruzevali, povsod so bili vzgajani v obcudovanju narave. V pohodih v naravo, hribe, jezera, morje. V cascenju Boga tako v evharistiji kot v cascenju lepot stvarstva.Pa naj bo s franciskani, ali z jezuiti. Miha Zuzek. Skupina Pot z Vinkom Kobalom. Reinhold Stecher. Karol Wojtyla.

        Kdo so ti do narave brezcutni katolicani, katera generacija in kje so se vzgajali za tak verski in kulturni dogmatizem in radikalno ozkogledost? Samo neki med sabo za oglasanje zmenjeni glasni cudaki, dejansko pa neznatna manjsina? Nemara generacija interneta, ki jim digitalna virtualnost pomeni vse, narava pa nic….

        • IF, ob takih komentarjih se resnično vprašam, ali dejansko ne razumete ali nočete razumeti… Ker sem že večkrat vprašal, kako naj bi normalizacija poganskih malikov in druge sporne stvari na sinodi rešile probleme okoljevarstva, pa še nisem dobil odgovora. Mogoče zato, ker se gre za dve nepovezani stvari?

          Tudi ne vem, kje vidite omalovaževanje problemov okoljevarstva. V članku gotovo ne, avtor samo opozarja na latentno nevarnost pobožanstvenja narave, ki je še kako prisotna. Med komentarji pa tudi nisem zasledil, da bi kdo napisal, kako to sploh ni bil problem.

          Prepričan sem, da bi se iz katoliških krogov oglasila komajda kakšna kritična beseda, če bi se sinoda omejila na problem netrajnostnega izkoriščanja naravnih virov v Amazoniji.

          Zelo širokosrčno je tudi, da vse kritične komentatorje in avtorje “en passe” označite za “radikalno ozkogledne” samo zato, ker pač opozarjajo na nekatere stvari, ki vam niso všeč oz. se ne strinjate. Namesto argumentov obsojanje in žalitve. Tipična “ljubeznivost” progresivnih katoličanov, ki smo jo žal že vajeni. Tragikomično je, ker na vse nas (katoličane) enako gledajo sekularni levičarji, ampak v tem primeru vam to verjetno ni več tako všeč..

          • … opozarja na latentno nevarnost pobožanstvenja narave, ..

            Ali to pomeni, da je pobožanstvenje odvisno od samovolje klerikov in ne od tega, ali v resnici je ali ni božanska? Ali to pomeni, da so bile tudi druge katoliške dogme sprejete na osnovi samovolje klerikov? Kje je tu resnica?

          • Narava je v krscanskem pogledu Stvarnikovo delo, del Stvarnikovega nacrta. Nic ni narobe, popcepolnoma nic, ce se jo obcuduje, spostljivo uziva, v njej umiri duso, jo jemlje kot inspiracijo. Kot se jo je vedno za umetniske stvaritve cloveskega duha. Kdor tega ne razume, ni boljsi kristjan, ampak prej duhovno osiromasen clovek. Se malo, pa bo ocitano Casniku in Janezu Mihovcu malikovalstvo. Se malo, pa se bo hotelo prepovedat prinasanje sopka travniskih cvetlic pred oltarje v cerkev in pred kapelice. Ozkogledost na kvadrat.

            P.s. Cestitke papezu Francisku, da si je na glavo nadel indijansko perjanico. Zanesljivo tudi Janez Pavel ne bi imel nic proti in bi bil sposoben enake geste.

          • S prvim delom se popolnoma strinjam. In tega tudi absolutno nihče ne oporeka. Nekaj drugega pa je češčenje oz. vsaj relativizacija češčenja naravnih sil, plodnosti ipd., kar je očitno še vedno razširjeno v Amazoniji ter se je očitno odrazilo s tistim malikom. Temu, kar vi počnete, se reče argument slamnatega moža: kritikom sinode namreč pripisujete nekaj, kar jih sploh ne moti, nato pa to pobijate. Isto kot prej s slikami živali v cerkvah.

            Glede drugega pa: ja, tista perjanica bo resnično rešila kakšen stvaren problem. 😀 .. Neverjetno je, koliko nekaterim pomenijo v bistvu nepomembne geste…

  26. Papež je še poglobil razpoko v Cerkvi. Ker Časnikovi mudžahidi-moderatorji niso hoteli (zaradi katoliške klerikalne demokratičnosti) zmoderirati mojega prispevka z linki zgoraj, ne vem, kako neuki katoliški rod Slovenije obvestiti o resničnem stanju znotraj vrhov Cerkve. Vsi poznate svetovno znanega spreobrnjenca, ki je napisal knjigo o Jezusu, ki je šla v milijone, in ste jo vsi seveda dvakrat prebrali, Vittorija Messorija. ki je intervjuval prejšnje papeže. Takole je dejal:

    “Cerkev ni od Bergoglija niti od škofov, ampak Kristusova.”

    Nekdo drug pa sporoča: “Veliko škofov se ne strinja s Frančiškov, a se bojijo to povedati.”

    Poiščite na Lifesitenews. com ker mudžahidi ne dovolijo linkov tukaj.

    Klinc pa ta demokracija papeževa, ki je zaključek sinode pravzaprav sestavil že pred začetkom, skupaj s hudimi lobiji. To ni Sveti duh, pač pa prefriganost.

    Pravzaprav se čudim, kako so vsi katoliki sveta, skupaj s Keržetovima, padli na zvijačni spin tiste amazonske ceremonije, v ozadju pa se je dogajalo povsem nekaj drugega: korak naprej k protestantski feminizaciji katoliške liturgije, iz enega samega pohotnega vzroka: več čutnega uživanja v Cerkvi.

    Seveda pa je večina katolikov sveta v ozadju zavohala kreaturo, ki je Kralj sveta, in mu je uspelo zmešati celo Cerkveni vrh. A kdor je pameten, se bo distanciral od take Cerkve in se približal Jezusu in svetnikom, ter bil rešen. messori pove, da bo satanski del Cerkve premagan:

    “I see that many Catholics are concerned; some are even desperate. As a believer, however, I remember that the Church is not a business, a multinational or a state. In short, it cannot fail. Of course, there are reasons for alarm: I am thinking, for example, of the upcoming Synod on the Amazon and the errors related to it. I do not know what they want to achieve, probably the marriage of priests. However I am worried, but not desperate, because the Church is not of Bergoglio or of the bishops, but only of Christ and He governs it with wisdom. The forces of evil will not win.”

  27. V ozadju spina poganskega obreda se je šlo za feminizacijo liturgije. Zaključni dokument sinode v točki 95 pravi, da je nujno, da Am. Cerkev začne z maševanjem po “spolno izenačenih kvotah”, bi rekli po naše. To je čisto levičarska agenda.

    Seveda je taka cerkev, Bergoglijeva cerkev, drugačna cerkev od Kristusove. Kot Lutrova cerkev ni Kristusova, ampak Lutrova. Bistvo teh zmot je izmišljati si stvari po svoje, ne pa kot jih je Jezus Bog zastavil. Saj je bila Magdalena prva, ki je videla Vstalega, pa vendar ni apostolka! Tudi Jezus je natančno pokazal, kdo naj vodi Cerkev. Svetnice pa so potrdile, da narava ženske ni primerna za višje duhovno vodenje duš k Očetu.

    Vedno v zgodovini je bil del Cerkve tudi nek padli, satanski del. Ta s časom vedno izumre, a se pojavlja v neki drugi obliki, v skladu s človekovo samovoljo, pohoto in samoljubjem. Ko smo ravno pri tem: nadškof Zore je imel mašo te dni, in ko so mu verniki ploskali, njemu pa je vidno žarel obraz (kot takrat pred kamero v prostoru pred dvorano parlamenta), se je vendarle našel duhovnik te fare, ki je ljudi in nadškofa opomnil: “No, saj gospod nadškof ve, da je aplavz namenjen Jezusu Kristusu.” Bravo duhovnik, sekunda Svetega Duha je bila to.

    Bergoglio tega zagotovo ne ve. Bo pa spoznal, da srbski pregovor: “Preveč zvijačen načrt se vedno konča z neuspehom”, in ki velja za vse, ki v belem hodijo skozi množice, od daleč so videti kot Jezus, od znotraj pa kot Luter, še vedno drži.

    Katoliška Cerkev ni Bergoglijeva, niti od kardinalov in škofov, ampak je Kristusova. Gorje tistim, ki tega ne razumejo in iz bistva kat. Cerkve (evharistije) delajo zgago, katere ozadje je čutno uživanje. Padli so, saj nam že prva zgodba Pisma, o Adamu, Evi in drevesu, pove, da mora biti Božji človek v odrekanju. Ko pa hoče imeti VSE, kot Eva, in s tem biti enak Bogu, stopi na pot demonov. To je bila ta sinoda: ples hudega duha. Zato se mnogi distancirajo od take Cerkve.

Prijava

Za komentiranje se prijavite