Moralno očiščenje

14
223

Avtor: p. Bogdan Knavs. Vir: Slovenski čas, Družina. Odgovor na pismo Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK)

Spoštovani člani Komisije Pravičnost in mir pri SŠK!

Zahvaljujem se Vam za odgovor na moje odprto pismo, ki sem ga prejel dne 22. februarja 2012 in je bil objavljen tudi v prilogi Družine, v Slovenskem času 26. februarja 2012.

Na Vaše pismo sem Vam 9. marca 2012 odgovoril, vendar sem doslej prejel samo potrditev, da ste pismo prejeli. Ker v več kot mesecu in pol na vnovične pobude in tudi na nova vprašanja ni bilo nobenega odziva, se spet obračam na Vas z odprtim pismom. Še prej pa se iskreno zahvaljujem kardinalu dr. Francu Rodetu, ki je v mojem pismu prepoznal etične vzgibe in me tudi zato javno moralno podprl (glej Družina, št. 17, 22. aprila 2012, stran 9 in Dnevnik, 13. aprila 2012, stran 4).

Veseli me, da ste v mojem pismu prepoznali »prizadetost številnih članov Cerkve zaradi dolžniške krize podjetij, povezanih z mariborsko nadškofijo« in tudi, da odkrito priznavate, da bodo »negativne finančne in moralne posledice dolgotrajne« in da se »posplošujejo na celotno Cerkev na Slovenskem«. Žal so se v zadnjem času zgodili še novi dogodki, ki težo prej omenjenega bremena le povečujejo: v stečaj sta šli podjetji Zvon I in Zvon II, povezani z gospodarstvom mariborske nadškofije, zaradi česar je izginil zadnji up malih delničarjev, da bi kdaj lahko bili vsaj delno izplačani.

Čutim moralno dolžnost, da Vam znova pišem in izrazim mnenje, ki ga z menoj delijo tudi številni duhovniki in verniki, ki so mi v tem času pisali ali pa smo se osebno srečali, da namreč zgolj obžalovanje zaradi kršenja »načel konzervativnega in varnega gospodarjenja«, kakor ste zapisali, po našem globokem prepričanju vendarle ni dovolj. Kršena niso bila le omenjena načela, ampak tudi načelo pravičnosti, saj so odgovorni uporabljali prihranke malih ljudi in jih nevestno zapravili zaradi hudega ekonomskega pohlepa. To pomeni, da je bil storjen greh zoper pravičnost.

Številnim gospodarskim in finančnim strokovnjakom, ki so tudi javno spregovorili, je bilo že dolgo jasno, da takšnih in tolikšnih neodgovornih naložb ne bo mogoče sanirati. Sedaj je pred nami dejstvo popolnega finančnega zloma, ki ga ni več moč tajiti. Zavedam se, da Komisija Pravičnost in mir ni gospodarska ustanova in ne more finančno pomagati, toda ta komisija je vendarle moralna ustanova Slovenske škofovske konference, ki naj bi slovensko javnost opozarjala na sporna etična dejanja in stanje v naši družbi. Sprašujem se, s kakšno moralno verodostojnostjo bosta komisija in z njo vodstvo Cerkve na Slovenskem stopala pred ljudi in govorila o moralno in etično nesprejemljivih dejanjih v družbi, če ne bosta poskrbela za to, da se najprej »pomete pred lastnim pragom«, in če ne bosta predlagala kaj konkretnega za moralno očiščenje in vsaj delno materialno popravo tega velikega socialnega greha.
Prepričan sem, enako kot tudi mnogi duhovniki in verniki, da je glede na omenjeno v Cerkvi potrebno moralno očiščenje, kar pomeni javno priznanje storjenega zla vseh vpletenih. Bilo bi zelo tragično, če bi morali pri tem čakati na državno sodstvo. Naša katoliška Cerkev vendar deluje po svojih temeljnih krščanskih načelih ne glede na to, ali pravna država deluje ali ne. V svojem odgovoru tudi Vi pravite, da je bilo kršeno cerkveno pravo ter naštevate ustanove, ki so objektivno in subjektivno odgovorne za nastalo stanje. Žal glede osebne odgovornosti omenjate samo upokojenega nadškofa in škofijskega ekonoma, čeprav je znano, da so tudi drugi s svojimi osebnimi odločitvami odgovorni za ta veliki finančni in moralni polom. Ob koncu priznavate, da je potrebno razmisliti »še o drugih ukrepih, ki bi lahko pripomogli k reševanju nastalega stanja«. Toda prav Slovenski čas, priloga Družine, je objavil mnenje slovenskega moralnega teologa, ki dvomi, da bo cerkveno sodišče razrešilo ta problem, in izraža skrb, da državna sodišča ne bodo sposobna prepoznati krivcev. Ali ni ta dvom doktorja moralne teologije velika nezaupnica slovenskim cerkvenim ustanovam?

V tem smislu znova dajem pobudo za to, da se v skladu s cerkvenim pravom takoj začne ugotavljati osebno odgovornost tistih posameznikov, ki so bili vključeni v odločanje o vsem tem. Prav tako dajem pobudo, da se v mariborski nadškofiji skliče skupščina malih delničarjev, in sicer naj jo skličejo tisti, ki so vse to povzročili. Delničarjem niso dolžni dati le pojasnil o ekonomski katastrofi, ampak bi morali pred prizadetimi tudi osebno priznati svojo odgovornost in se jim za začetek opravičiti.

V Sloveniji že več kot dve desetletji govorimo o popravi krivic. Starim krivicam se je zdaj pridružila nova, ki jo je povzročila Cerkev sama oz. nekateri posamezniki v njej, storjena pa je bila mnogim malim ljudem! Če ta krivica ne bo poravnana vsaj na simbolni ravni, bo ta madež še desetletja spremljal Cerkev na Slovenskem.

Zato predlagam, da vodstvo Cerkve na Slovenskem ustanovi poseben solidarnostni sklad. Vanj naj vložijo vse svoje osebne prihranke najprej odgovorni za nastalo stanje, ki naj hkrati tudi zagotavljajo nadaljnje redno odplačevanje škode, ki so jo povzročili, iz svojih dohodkov. Pomembna simbolna gesta bi bila tudi, če bi vodstvo Cerkve na Slovenskem v ta sklad prispevalo prav svoj osebni dar. Poleg tega je treba razmisliti, katere naložbe in nepremičnine niso nujne za delovanje Cerkve, in jih nameniti za vzpostavitev socialne pravičnosti. Prepričan sem, da bi te geste pritegnile tudi redovne skupnosti, prav tako pa so tudi verniki sami pripravljeni pomagati, da se znova vzpostavi socialna pravičnost znotraj Cerkve. Toda najprej mora »vrh« dati zgled – vrh Cerkve na Slovenskem je namreč tisti, ki mora sprožiti to dogajanje, če hoče znova pridobiti vsaj nekaj nekdanjega zaupanja ljudi.
Čas, v katerem živimo, vsi doživljamo kot krizno obdobje. Skrbi nas, kako bomo iz tega izšli. Mar ne bi Cerkev na Slovenskem z vsem, kar tudi sama sedaj doživlja, mogla dati zgleda, da je najprej potrebna resnična moralna prenova, nato pa povsem konkretna dejanja? Ali ne bi s tem znova postala znamenje upanja?

Verjamem, da tudi Vi razmišljate o konkretnih pobudah za moralno očiščenje Cerkve na Slovenskem in seveda o vsaj simbolni poravnavi velikih krivic. Zato Vam v pričakovanju Vaših predlogov, ki bodo pripomogli, da bo Cerkev na Slovenskem znova pridobila moralno verodostojnost, zagotavljam svoje spoštovanje in molitev.

14 KOMENTARJI

  1. Tovariš pater Bogdan Knavs očitno želi postati politična zvezda. Njegov način javnega komuniciranja mi niti malo ni všeč. Po bitki smo vsi lahko generali. Toda, kje je bil prej?
    Dotaknil bi se samo malih delničarjev. Tudi jaz sem eden tistih, ki je izgubil svoj vložen certifikat. Toda tov. pater povejte mi, koliko Slovencev je sploh imelo kaj od certifikatov? Tisti, ki sedaj pljuvajo po slovenski Cerkvi zaradi razvrednotenja teh certifikatov, so v začetku delali propagando, da so to ničvredni papirji. Seveda zato, da so jih v ozadju oni in njihovi prijatelji zastonj kupovali. Sedaj, ko je začasno utihnil t.i. “predsednik malih delničarjev”, se je na ta vlak očitno vsedel pater Knavs. Mariborski škof je bil edini, ki se nam je opravičil za to izgubo, nihče drug. A pljuva se samo po cerkvi. Očitno gre za politične igrice, v katere se je aktivno vključil tudi pater Knavs.

    • Gospod Stane,
      jaz sem eden od tistih, ki je imel sicer nekaj malega od certifikatov. To pa zato, ker se namen vložiti v “cerkvene” sklade zaradi neljubih dogodkov, ki s cerkvijo, nimajo nobene zveze, ni uresničil. Prodal sem jih nato najboljšemu ponudniku in nekaj dobil za njih. Verjetno je tistemu neljubemu dogodku botroval angel varuh.

  2. Sicer pa podpiram prizadevanje patra Bogdana, naj cerkveni vrh ukrepa, kot se pričakuje od njega: ZGLEDNO!

    • Grehu sledi izpraševanje vesti, spoved in iskreno obžalovanje in pokora.
      Temu sta se najbolj odgovorna vedno vztrajno upirala.

      Glede certifikatov le to, da je moja hči dobila certifikat v vrednosti 100 tisoč tolarjev in se pri štirih letih po svoje odločila kam vložiti certifikat. Všeč ji je bila tv reklama in ob dvigu dobila 107 tisoč tolarjev…

  3. Mnogo prevečkrat se v cerkvi gleda na velikost in veličastnost zgradb, orgel, mozaikov. Pozabi se na bistvo vere.
    Premalo je patrov Bogdanov in nas ki nas to moti – bolje rečeno smo pretihi.

  4. Bravo, g. Knaus. Vendar nekaj konkretnega. Ustanovi naj se solidarnostni sklad v katerega naj dajo svoje osebne prihranke vsi odgovorni za to finančno polomijo (Krašovec, Kramberger, Simon Zdolšek, Stres, Zazijal,in še je nakaj takih. Ne mislite da narod ne ve kdo so tisti, ki so krivi.

  5. Čestitam za vaš ponovni poziv za popravo moralne in materialne škode povzročene po propadlih poslovnih projektih cerkve oz. mariborske nadškofije, tudi projekta T2, kje se se je do konca cerkvenega lastništva razpečavala najtrša pornografija, čeprav je to veliki greh, piše v katekizmu!

  6. Menim, da kar sem doslej prebral in zbral, je močno soodgovoren za moralni škandal tudi dr. Anton Stre in še kdo!

  7. DRUŽINA; št. 50/2007
    Molk in dvoličnost Cerkve!?
    »Odgovornost za prihodnost!?« se je glasil moj prispevek, objavljen v 46. št. DRUŽINE. Brez odziva. Molk. Ponovim. Odgovornost za prihodnost je bil zadnji aktualen poziv Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobru. V njem njen predsednik škof msgr. dr. Anton Stres, opozarja na priložnost za razmislek o našem odnosu do denarja in materialnih dobrin in raznih potrošniških odvisnosti. Pravi, da nam kakovosti življenja ne zagotavljajo samo materialne dobrine, temveč tudi okolje, duhovni razvoj in cela vrsta družbenih odnosov.
    Vse lepo in prav!? Kaj pa slovenska katoliška cerkev že vrsto let prakticira?
    Beremo: »Telekomunikacije – največja naložba slovenske RKC. Štirideset milijonov evrov že investiranega denarja v izgradnjo optičnega omrežja ali celo 400 milijonov evrov načrtovanih naložb je očitno ena največjih investicij povezanih družb, za katere skrbi slovenska katoliška cerkev«.
    To je cerkvena medijska družba T-2.
    Beremo: «T-2 najpomembnejša cerkvena investicija, ki bo mariborsko nadškofijo stala približno 400 milijonov evrov ali trikrat več, kot je RKC dobila vrnjenega denacionaliziranega premoženja«.
    Beremo, celo v Družini: »Tako se nam je zgodilo, da smo (!) danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene prek »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem«.
    Beremo: »Za pornografsko industrijo. Slovenske cerkvene institucije in verniki, ki plačujejo TV-naročnino za T-2, podpirajo tudi pornografsko industrijo, pa čeprav pornografije ne gledajo«.
    Beremo: « Podatki tujih raziskav govorijo o vlogi pornografije predvsem v incestnih zlorabah. Do 25 odstotkov incestnih zlorab vključuje rabo pornografije, predvsem na način, da odrasli kažejo otrokom pornografijo z namenom, da jih prepričajo v normalnost svojega vedenja«.
    Beremo: «Mladoletniki, na računalnike katerih je priključen modem T-2, lahko s programsko opremo, ki je dostopna zastonj na internetu, omenjene kanale spremljajo brez ovir«.
    Beremo: »Pornografija je tesno povezana s trgovino z ljudmi.«
    Cerkev pa uči (!): »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje pornografskih programov«.
    Že leta v tisku beremo o »cerkveni T-2 pornografiji«, tudi letos v DRUŽINI.
    Ali ni cerkvena T-2 celo že prekoračila praga zakonitosti? Kje so tu varuhi pravic otrok, pravna država? Cerkev prodaja pornografijo seveda zgolj za “dobre namene”?
    Mogoče zgolj samo za svoj dobiček, pa še malo za pornografsko industrijo?
    Kaj je cilj Cerkve? Prevlada dvoličnosti v družbi? Brezpravje? Ali ni to dvoličnost brez primere, celo sarkazem do občih, ne samo do krščanskih vrednot? Ali je to perfidno dvolično ravnanje Cerkve vzor za ravnanje civilne družbe? Mnogi so razočarani, mi sporočajo! Po mnenju analitikov je glavni vzrok za Peterletov poraz prav njegova dvoličnost, ki so jo državljani opazili. Čas je za razmislek, tudi v Cerkvi in še kje?!
    Pred nami je Božični čas, praznik družine in nedolžnih otročičev, ne pornografije.
    Ali mogoče že velja, tudi v Cerkvi, sporočilo slovenskega »Alamuta«: »Nič ni resnično, vse je dovoljeno«?
    Spoštovani metropolit in predsednik SŠK, nadškof gospod msgr. mag. Alojzij Uran, pričakujem(o) vaš odziv!

  8. “Zakonca Mihič po svoje razlagata nauk katoliške cerkve”
    DNEVNIK-petek, 11.01.2008
    Tekst: Franc Mihič, Ribnica
    Spoštovani nadškof, metropolit in predsednik SŠK, gospod msgr. mag. Alojz Uran!
    Že 18. oktobra 2005 sem tudi na vas osebno poslal vlogo, pred tem pa že (prvič) 7. 4. 2003 in kasneje še večkrat na tedanjega nadškofa dr. Franca Rodeta in tudi na SŠK, da mi slovenska RKC pojasni, kdaj in kako »zakonca Mihič po svoje razlagata nauk katoliške cerkve«, vendar doslej še nisva prejela nobenega ustreznega odgovora.
    Z svojimi vlogami na slovensko RKC sem seznanil tudi Apostolsko nunciaturo v Ljubljani.
    Kot sem vam v že veliko dopisih navedel, je predstavnik RKC, tedanji ribniški župnik, gospod Maks Ipavc javno v medijih, to je na Pop TV in lokalni ribniški televiziji, izjavil, »zakonca Mihič po svoje razlagata nauk katoliške cerkve«.
    Tako je predstavnik RKC javno komentiral najina ravnanja, najine prijave kršenja zakonodaje, ki omejuje in sankcionira predvajanje pornografije na televiziji, prosto dostopno mladoletnim osebam, ki so bile uspešne in potrjene z odločbo inšpektorja za medije.
    Menim, da je bila ta njegova javna izjava v čistem v nasprotju z naukom RKC, ki pravi:
    »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje pornografskih materialov.«
    Bila je škodljiva za javno moralo in ugled slovenske katoliške cerkve in njenega nauka.
    Izjava pa ni bila nikoli preklicana ali pojasnjena.
    Takšna javna izjava predstavnika katoliške cerkve je za naju žaljiva in zelo sporna, saj je globoko prizadela najino integriteto in prizadela najino ožjo in širšo družino.
    Izjava je bila javno izrečena kleveta, kar je kaznivo dejanje.
    Še vedno sva prepričana, da sva upravičena do odgovora RKC na najino vprašanje in tudi do javnega pojasnila glede najinega ravnanja tudi glede na nauk katoliške cerkve.
    Ker v petih letih nisva prejela od RKC nikakršnega ustreznega odgovora, vas ponovno prosim za odgovor oziroma pojasnilo na javno izrečeno kleveto predstavnika RKC zakoncev Mihič. Prepričan sem, da sem do pojasnila upravičen, saj je bila izjava napad na najino integriteto s škodljivimi posledicami.

  9. Obtožen zaradi izjave na televiziji
    Franc Mihič, nasprotnik pornografije, je obtožen, da je lani marca v oddaji Trenja razžalil kočevskega okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja
    DELO
    Sob 11.09.2004
    Ljubljana, Ribnica – Okrožna državna tožilka mag. Mira Polutnik Špringer je na podlagi ovadbe okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja vložila obtožnico zoper Franca Mihiča iz Ribnice z obtožbo, da je storil kaznivo dejanje razžalitve. To da se je zgodilo v oddaji Trenja, ki je bila marca 2003 v živo na POP TV na temo predvajanja programov s pornografsko vsebino.
    Franc Mihič se je od leta 2001 zavzemal za odpravo nočnega pornografskega programa na lokalnem kabelskem omrežju, ki so ga predvajali na območju občin Ribnica in Sodražica. Obtožen je, da je v oddaji Trenja razžalil okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja. Storil da je kaznivo dejanje razžalitve po 2. odstavku v zvezi s prvim odstavkom 169. člena Kazenskega zakonika, storilca tega dejanja pa lahko kaznujejo z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Žaljiva da je bila Mihičeva izjava: »Celo tožilec laže, ker ima, enkrat je erotika, enkrat pornografija.« (Citat iz obtožnice)
    Franc Mihič pravi, da nikakor ni hotel nikogar žaliti, v oddaji Trenja, na katero je bil povabljen kot gost, pa je bil v stresu zaradi groženj, ki jih je dobil tik pred njo. Zato je, pravi Mihič, tudi nerodno komentiral ravnanje oziroma ugotovitve kočevskega okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja, ki je pred tem zavrgel vse ovadbe zoper kabelskega operaterja, ki je predvajal pornografski program.
    Mihič se sprašuje: »Ali bom v tej slovenski zgodbi o pornografiji, ki je eden od pomembnih generatorjev spolnega nasilja, pedofilije, trgovine z ‘belim blagom’, spolnih bolezni, aidsa in podobnega, mogoče kaznovan zgolj jaz?« Oziroma drugače, pravi Mihič:
    »Ali bom mogoče kaznovan in ostal javno ožigosan kot kriminalec samo zato, ker sem verjel in tudi drugim dopovedoval in dokazal, da le obstaja slovenska pravna država?«
    Simona Fajfar

    Opomba: » Po štirih letih je sodišče Mihiča oprostilo, mediji pa so o tem povsem tiho?

  10. Večer- petek, 28. december 2007
    Morala ali dobiček
    Zelo težka dilema celo za Cerkev, saj jo rešuje že več let?! Veliko je bilo o tej «cerkveni dilemi« napisanega v tisku. Javna opozorila cerkvi na to »dilemo« so bila doslej ignorirana! Zakaj tako dolgo, v čigavem interesu? V interesu vere, javne morale? V članku gospodarski šef nadškofije in ugleden kanonik Mirko Krašovec, sicer tudi član nadzornega sveta Raiffeisen Banke d.d. pravi, da moralne vrednote striktno in jasno postavljajo pred gospodarsko korist. Nakup, dodatna letošnja naknadna vlaganja v T-2 in večletna praksa predvajanja pornografije ga demantirajo. Gospod Mirko Krašovec je še letos februarja v intervjuju mirno sprejemal dejstvo, da cerkvena T-2 razpečava največ pornografije na Slovenskem, saj samo pravi »cerkev ne more posegati v svobodo posameznika z absolutno cenzuro«. Na ugotovitev, da pornografija ni resnično zakodirana, mirno odvrne, »to ni moja stvar«. Dvoličnost in odgovornost? V arhivih medijev berem članke.
    Berem:«Poziv komisije Pravičnost in mir pri SŠK oz. njenega predsednika škofa msgr. dr. Antona Stresa o odgovornosti za prihodnost, kjer pravi, da nam kakovosti življenja ne zagotavljajo samo materialne dobrine, temveč tudi okolje, duhovni razvoj in cela vrsta družbenih odnosov«.
    Berem: »Telekomunikacije – največja naložba slovenske RKC. Štirideset milijonov evrov že investiranega denarja v izgradnjo optičnega omrežja ali celo 400 milijonov evrov načrtovanih naložb je očitno ena največjih investicij povezanih družb, za katere skrbi slovenska katoliška cerkev«. To je cerkvena medijska družba T-2.
    Berem: «T-2 najpomembnejša cerkvena investicija, ki bo mariborsko nadškofijo stala približno 400 milijonov evrov ali trikrat več, kot je RKC dobila vrnjenega denacionaliziranega premoženja«.
    Berem, celo v Družini: »Tako se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene prek »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar nam danes pogublja duše!«
    Berem: »Za pornografsko industrijo. Slovenske cerkvene institucije in verniki, ki plačujejo TV-naročnino za T-2, podpirajo tudi pornografsko industrijo, pa čeprav pornografije ne gledajo«.
    Berem: « Podatki tujih raziskav govorijo o vlogi pornografije predvsem v incestnih zlorabah. Do 25 odstotkov incestnih zlorab vključuje rabo pornografije, predvsem na način, da odrasli kažejo otrokom pornografijo z namenom, da jih prepričajo v normalnost svojega vedenja«.
    Berem: «Mladoletniki, na računalnike katerih je priključen modem T-2, lahko s programsko opremo, ki je dostopna zastonj na internetu, omenjene kanale spremljajo brez ovir«.
    Berem: »Pornografija je tesno povezana s trgovino z ljudmi.«
    Cerkev pa v Katekizmu uči: »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje pornografskih programov«.
    Cerkev torej prodaja pornografijo seveda »zgolj za dobre namene”? Mogoče zgolj za svoj dobiček in dobiček porno-industrije? Kaj je torej cilj Cerkve? Prevlada dvoličnosti v družbi? Brezpravje? Ali ni to dvoličnost brez primere, celo sarkazem do občih, ne samo do krščanskih vrednot? Ali je to perfidno dvolično ravnanje Cerkve vzor za ravnanje civilne družbe? Ali je to odsev »pravega katoliškega duha«? Čas je za razmislek, tudi v Cerkvi in še kje!
    Ali pa mogoče že velja, celo v Cerkvi in »katoliški« Sloveniji, sporočilo slovenskega »Alamuta«: »Nič ni resnično, vse je dovoljeno«?
    Kaj bo prevladalo v Cerkvi, morala ali dobiček?
    Franc Mihič, univ. dipl. inž., Ribnica

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite