Montessori za telebane

13
Foto: Danilo Kozoderc
Foto: Danilo Kozoderc

Še vedno sem presenečen, kako malo ljudi, tudi tistih iz pedagoškega sveta, pozna montessori vzgojni koncept. Ko ljudje slišijo besedo montessori, se spomnijo, da obstaja v Sloveniji nekaj montessori vrtcev. Ker so najbolj intenzivno začeli z uvajanjem montessori koncepta v katoliških krogih in je dejansko v Sloveniji največ montessori vrtcev tudi katoliških, precej ljudi to skoraj enači. Montessori je nekaj katoliškega.

Marija Montessori

Vse premalo se zavedamo, da je bila Marija Montessori izjemna pedagoška reformatorka, ki se je spustila k otroku. In to dobesedno: majhni stoli in mizice, prepoznavanje občutljivih obdobij, ko je otrok najbolj dovzeten za učenje posameznih veščin, spoštovanje sposobnosti otroka, da lahko sam naredi zelo veliko. Nekatere stvari, ki se nam danes v vrtcih in šolah zdijo samoumevne, so v veliki meri dediščina Marije Montessori.

Temeljni montessori elementi, ki morajo izzivati javno šolstvo so gotovo naslednji:

Pripravljeno okolje

Okolje v montessori vrtcih in šolah je pripravljeno tako, da lahko otroci jemljejo didaktične materiale samostojno in z njimi delajo. Ti materiali imajo mikavno točko – nekaj, kar pritegne otroka in ga motivira, da to začne samostojno uporabljati. Vključena je kontrola napake. Otrok sam ugotovi, ali je nalogo pravilno končal, ali ne. Težavnost nalog se da izolirati tako, da lahko otrok v določeni starosti nalogo tudi lahko naredi.

Montessoirijeva pravi: “Otroci, ki so prišli k nam, so bili iz najnižjih slojev družbe, njihovi starši pa nepismeni. In vendar so se ti otroci do petega leta naučili brati in pisati, ne da bi jih kdorkoli kakorkoli poučeval. Če so jih obiskovalci spraševali: “Kdo te je naučil pisati?”, so pogosto zgroženi odgovarjali: “Naučil? Mene ni nihče ničesar učil.” Dejansko je dobro pripravljeno okolje bilo ključni temelj učenja. Veliko materialov je načrtovanih tako, da pripravljajo otroka na kasnejše naloge npr. na pisanje.

Osredotočenost na otroka

Otroci sami izbirajo dejavnosti. V določeni starosti so otroci posebej dovzetni za določene dejavnosti in takšne dejavnosti v veliki meri otroci tudi sami izbirajo. Vzgojitelji sicer ponujajo in predstavijo različne dejavnosti, primerne otrokovemu razvoju. Zgodi se, da posamezni otrok zelo dolgo časa deal le eno in isto dejavnost. Ustanovitelj Amazona Jeff Bezos je zelo dolgo obdobje v Montessori vrtcu le risal. To je seveda v montessori okolju dopustno delovanje otroka.

Ob širitvi IKT tehnologij se vedno bolj govori, da bo to omogočilo prilagajanje procesa učenja vsakemu posameznemu otroku. Zanimivo, da je to Mariji Montessori uspevalo že pred 100 leti in potem se je nekje izgubili in se še vedno išče.

Srkajoči um

Montessorijeva je ugotovila, da so otroci kot gobe, ki srkajo znanje in izkušnje. Zelo hitro so zmožni poskrbeti za nekatere temeljne potrebe in zahteve: hranjenje, oblačenje, počistiti za sabo. Ta točka je zopet povezana s pripravljenim okoljem. Vsi pripomočki, ki jih otrok potrebuje za vsakdanja opravila, morajo biti njemu primerna in na voljo.

Pripravljeno okolje je tudi vzpodbudno okolje. Vedno je dovolj možnosti, da otroka izzivajo nove stvari ali novi način in ga vzpodbudijo k uporabi določenega materiala in seveda k učenju tega, kar ta material omogoča.

Od posebnih potreb do montessori kmetije

Prav zanimivo je, da danes na šolah najbolj poznajo montessori metode specialni pedagogi, ki nudijo dodatno učno in strokovno pomoč. Ti tudi uporabljajo zelo veliko didaktičnih materialov, da omogočijo optimalno učenje tem otrokom. Nekatere poznam, ki s samo prevažajo kovček z materiali. Marija Montessori je začela najprej delati z otroci s posebnimi potrebami in za njih razvijati didaktične pripomočke. Po naključju oz. ker ni imela nič drugega na voljo, je te iste materiale ponudila tudi ostalim otrokom. In rezultati so kazali, ta se tudi “normalni” otroci bolje in hitreje učijo s konkretnimi didaktičnimi materiali. Pravzaprav je vsak otrok otrok s posebnimi potrebami.

Velika odlika, ki jo prepoznavam v delu Marije Montessori je tudi, ta, da je iskala in se sproti prilagajala potrebam in izkušnjam, ki so se kazale. To je seveda bilo mogoče, ker montessori koncept temelji tudi na dobrem opazovanju otroka. Skozi to opazovanje vzgojitelj ponuja otroku primerne dejavnosti. In skozi to opazovanje lahko tudi odkrijemo nove izzive in možnosti. Če vemo, da so montessori Srednje šole danes, kmetije, restavracije in še kaj. Otroci se skozi konkretno in realno delo učijo potrebnih znanj in veščin.


13 KOMENTARJI

  1. Glavna težava Montessori metode je ta, da se Montessori ukvarja samo z naravno vzgojo. Nadnaravne vzgoje ne upošteva. Naslednja verjetno še večja težava je pedagoški naturalizem, neupoštevanje izvirnega greha in njegovih posledic. Skratka, Montessori vzgoja je nepopolna, v bistvu nekrščanska. Ta in podobne “vzgoje” so bile obsojene v okrožnici Pija XI. Divini illius magistri leta 1939.

    • Sam sem govoril predvsem o področju pridobivanja znanja in veščin (branje, pisanje, matematika, znanost, vsakodnevna opravila) In konkretno pri tem ni nobene potrebe po nadnaravnem. In tega tudi ni pri učenju matematike, pisanja inn … v javnih šolah in vrtcih.
      Se pa strinjam, da je šola ni le izobraževanje, je tudi vzgoja in je tudi odpiranje za presežno. Katoliški montessori vrtci to vključujejo preko kateheze dobrega pastirja. Sem pa prepričan, da je tudi v samem načinu deal to vsaj delo vsebovano.
      To da pa je montessori vzgoja v bistvu nekrščanska pa se ne morem strinjati.

  2. Menim, da je velik problem montesori vzgoje tudi individualizem. Predpostavljeno je, da je človek individum, posameznik, da zadošča sam sebi. To se ne sklada s klasičnim humanističnim in krščanskim pogledom na človeka kot na družbeno bitje. Po tem prepričanju in tisočletni izkušnji se lahko človek v polnosti razvije samo, če živi v skupnosti. Da je to težava montesori vzgoje pričajo tudi težave vključevanja ‘montesori otrok’ v ‘navadne’ osnovne šole. Kaj bo s temi otroki, ko odrastejo (ko bodo šli v službo, in ne bodo več mogli delati tega, kar bodo oni hoteli in takrat, ko bodo oni želeli, pač pa bo potrebno delati tako in takrat, ko bo to rekel šef), je že drugo vprašanje. Skratka, zdi se, da montesori vzgaja vasezagledanega človeka, česar najbrž ne bo lahko uskladiti s krščansko antropologijo.

    • Bi lahko “težave vključevanja, ki pričajo” razložili malo bolj podrobno?

      Gre za težave otrok, ki so deležni Montessori pedagogike v vrtcu in imajo težave v 1. razredu navadne OŠ?

      Gre za težave otrok, ki morebiti preidejo iz Montessori OŠ na navadno OŠ?

      Temelji vaša trditev na domačih izkušnjah, ali povzemate tujo literaturo? Katero?

      Vnaprej hvala za dgovor.

      • Nikar ne iščite odgovorov v literaturi o tem kar govori Jernej. Sami morate imeti do tega stališče, svoje mnenje. Če ga nimate, lahko se skrijete za stroko, dobivate svojo plačo. Ne boste pa mogli o ničemer diskutirati.
        Tako nam učitelji in vzgojitelji že ves čas vsiljujejo svoje poglede, odobrene od vrha, ki so nam dodobra že uničili generacije mladih. Generacije izobraženih in nesposobnih.

    • Spoštovani g. Jernej,
      vaš komentar je napisan tako, kot da ste strokovnjak za Montessori pedagogiko.
      Ne bom komentiral vseh vaših domnev o individualizmu, vase-zagledanosti, delati kar hočejo, klasični kršanski pogled na človeka…..
      Lahko pa vas povabim, da malce po-Googlate in morda se vam bodo odprle nove dimezije Montessori pedagogike:
      – Maria M – education for peace
      – Kateheza dobrega pastirja.
      Morda pojdite v Montessori OŠ na ogled in se sami prepričajte o individualizmu tistih učencev, tudi o ‘kaosu’, ki tam vlada, ker dela vsak kar hoče.
      Pa vas ne mislim prepričevati v svoj prav, ampak razjezi me to, da vsi vse veste. Ali ste morda naredili izobraževanje za vzojitelja, učitelja Montessori? Imate morda otroke v takem vrtcu ali celo OŠ?
      Če ne, se raje ne oglašajte. Jaz tudi ne komentiram stvari, o katerih nimam pojma.

      • Potem pa ne komentirajte. G. Jernej je podal svoj pomislek. Vi pa ga zaničujete, ker ni Montessori učitelj. Vi ne morete komentirati ničesar ker zaničujete sogovornika.
        Problem vseh takih šol je njihova popolnost metode. Do zadnjega detaljčka. Nihče pa ne opazi kdaj se je to spremenilo v teror in pralnico možganov. Pokažite mi da ste se vzdržali terorja, pa vam bom verjel.
        Takoj ko mi omenite “strokovnjake za vzgojo”, ta lažni napuh pedagoške izobrazbe, pa vem, da ste samo oblastem podložni suženj, ki terorizira vse okoli sebe.

  3. Oprostite, toda meni se že zdi prav, da govorimo o dejstvih in ne zgolj o mnenjih. Trditev “v Jugoslaviji se nam je godilo bolje kakor danes.” je na primer popolnoma razumljiva kot mnenje, toda vprašljiva kot dejstvo. Zato je važno, da govorimo o pomanjklivostih na primerih in ne na načelni nepopolnosti. Trditev “tovrstna vzgoja je nepopolna” tako ali tako nič ne pove, saj bi popolno vzgojo zaman iskali.

  4. Problem teh drugačnih šol – vem predvsem za Waldorfsko, je v tem, da je pristop toliko drugačen od ostalih šol, da je prehajanje vmes lahko velik problem in stres za otroka.

    Tudi ni nujno, da v istem obdobju dobijo enako znanja.

    Pri Waldorfski šoli stvari izpadejo tako, da na začetku izgleda, kot, da ne bodo nikamor prišli – se nič naučili, na koncu pa se naučijo več.

    To pomeni na koncu devetletke.

    Je pa lahko zaradi načina dela tudi problem prehod iz osnovne v srednjo šolo, če greš na navadno srednjo šolo – spet zaradi načina dela.

    • Se načeloma strinjam s tem. Prehajanje je težava. Ni to težava, če se otrok vključi v redno osnovno šolo v 1 razred po obiskovanju montesori vrtca, saj v osnovni šoli začnejo iz nič. Je pa verjetno težava ob morebitnem kasnejšem prehodu – v obe smeri.

      Meni se pa zdi vse skupaj še malce drugače zanimivo. Namreč, verjetno takole splošno govorjenje ni ravno najbolj smiselno. Namreč, otroci so zelo različni. Nekaterim verjetno sistem dela v montesori poli ustreza in se lahko veliko nauči, drugi pa potrebuje pri svojem delu veliko vspodbude in “pomoči” drugih.

      Hočem reči, da je zelo dobro, da imamo več različnih možnosti za vključitev v šolanje. Le dobro bi bilo, da bi se starši te pestrosti zavedali. Kajti po mojem mnenju je za primerno skrb za otroka ob večji možnosti izbire potrebno tudi boljše pozanavnje različnih sistemov s strani staršev. Le tako lahko to tudi izkoristijo.

  5. Tema, o kateri veliko razmišljam.
    Nisem bila nikoli v OŠ s to metodo, niti v vrtcu ne, edino pogovarjala sem se precej s posameznimi starši, katerih otroci imajo v razredu sošolce, ki so bili prej v Montessori vrtcu. In imam mini izkušnjo s katehezo Dobrega Pastirja.

    Na kakšen način se nauči otrok brati, ne da bi ga kdo učil?
    Hmmm, jaz sem se naučila sama brati in računati – ne da bi me kdo učil. Doma sem jemala stare knjige, nismo imeli otroških … Skratka, brala sem, ne da bi me učili.
    Torej sem imela dobro okolje? 🙂

    Zadeva me zanima – in če bo možnost, bom pogledala od blizu.
    Da postavim na mesto misli, ki jih imam ob tem.

  6. S tem prispevkom sem želell vzpodbuditi premislek o samih elementih montessori pedagogike in ne nujno montessori vrtcih in šolah. Montessori pedagogika je lahko izziv za vsak javni vrtec in javno šolo z več elementi:
    – uporaba materialov
    – možnost otroka da izbira
    – poudarek na tem, da otroci zmorejo poskrbeti zase
    – možnost otroka, da sam določa hitrost učenja
    – učitelj ki opazuje napredek otroka.
    In še kaj bi se našlo.

  7. S tem prispevkom sem želell vzpodbuditi premislek o samih elementih montessori pedagogike in ne nujno montessori vrtcih in šolah. Montessori pedagogika je lahko izziv za vsak javni vrtec in javno šolo z več elementi:
    – uporaba materialov
    – možnost otroka da izbira
    – poudarek na tem, da otroci zmorejo poskrbeti zase
    – možnost otroka, da sam določa hitrost učenja
    – učitelj ki opazuje napredek otroka.
    In še kaj bi se našlo.

Comments are closed.