Ukrajina: Moliti moramo za mir!

Presunjeno od trpljenja ljudi, ki jim fizično ne morem pomagati, me je prešinilo: Moliti moramo za mir! Današnje jutro. Po jutranji molitvi mi je mož povedal, da je Rusija napadla Ukrajino. Dominik je pripomnil: če si Rusija podredi Ukrajino, ima odprto pot do Balkana.

Meni vse to ne pove dosti. Čeprav sem bila nekaj let v politiki, me je veliko bolj kot zunanja zanimala notranja politika. Tudi danes je tako in ob novici sem ostala dokaj mirna z mislijo, da bo to še ena od stvari, ki jih spremljam od daleč.

Potem pa sem pogledala novice. Prebrala sem vest o več sto žrtvah napadov, videla slike padajočih izstrelkov in kilometrskih kolon vozil, ki bežijo iz Kijeva. Brala sem o tem, kako se v sosednjih državah odpirajo begunska taborišča, ki bodo sprejela begunce.

V glavi so se mi narisale podobe družin, ki bodo v boju za lastno življenje zapustile dom: vse, kar imajo; in šle v neznano, ne vedoč, kaj jih čaka.

Stiska me. Ne morem verjeti, da se to dogaja danes. Ne tako daleč od nas.

Presunjeno od trpljenja ljudi, ki jim fizično ne morem pomagati, me je prešinilo: Moliti moramo za mir!

Prva misel, ki me je prešinila, je bila: Moliti moramo za mir! In naslednja: mislili smo, da je covid najhujše, kar se lahko zgodi naši generaciji. Da je naša svoboda v veliki krizi, ker moramo nositi maske. Kako zelo smo se motili! Kakšna svoboda je v tem, da moraš bežati v strahu za lastno življenje?

Ko je prvi šok mimo, sem se zavedela, kako krhek je mir – in kako zelo samoumeven se nam zdi.

Nato sem začela razmišljati: kaj pa lahko naredim jaz? Nimam politične moči, da bi vplivala na odločevalce. Niti se ne čutim poklicana, da bi se izrekala o tem, kaj bi morale v tej situaciji narediti Evropska zveza in druge sile.

Spomnila sem se na izrek sv. matere Terezije: »Če hočeš narediti nekaj za mir v svetu, pojdi domov in ljubi svojo družino.«

Da, to je moje poslanstvo. Delati za mir tukaj, kjer sem. V svoji družini, v skupnosti, ki ji pripadam. V poklicu, ki ga opravljam. V svoji ulici, župniji, v svojem kraju. Svetovni mir je stvar vseh nas. Začne pa se z mirom v mojem srcu. Z molitvijo na ustnicah. S prošnjo za Božje varstvo in pomoč.