Volitve so postale neizprosna borba zoper demokracijo

Politične razmere v Sloveniji so po predčasnih parlamentarnih volitvah postale tako zapletene in polne najrazličnejših blokad, da mnogi vidijo izhod in rešitev iz blodnjaka različnih stališč in napovedi zgolj v novih predčasnih volitvah. Te naj bi bile potrebne in koristne tudi zaradi tega, ker so sovraštva in predsodki med politiki tako veliki, da onemogočajo strpnost in vsakršen razumen pogled na resnične razmere v Sloveniji.

Obstajajo trditve, da SDS in njen predsednik Janez Janša sploh nista zmagovalca volitev v nedeljo, 3. junija, ta politik pa naj bi bil kar državni sovražnik številka ena. Množična histerija zoper Janeza Janšo in njegovo ravnanje v politiki se je razmahnila do take stopnje, da mu stranke, ki jim sploh ni uspelo priti v Državni zbor nove sestave ali pa so na volitvah prejele minimalno število glasov, že vnaprej napovedujejo, da ne bo mogel sestaviti koalicije za novo vlado. Predsednik SDS je svoja prizadevanja povzel v oblikovanju koalicije z imenom Koalicija za Slovenijo. Vanjo bo povabil vse parlamentarne stranke. Soočile naj bi se s svojimi programi za naslednja štiri leta slovenske demokracije.

Janševi politični nasprotniki sicer formalno ne nasprotujejo odločitvi predsednika države Boruta Pahorja, da bo mandat za oblikovanje nove koalicije in vlade najprej ponudil Janezu Janši, ki je s svojo stranko, Slovensko demokratsko stranko, relativni zmagovalec. SDS je prejela okoli 25 odstotkov glasov, v parlament pa se je uvrstilo 25 poslancev iz njenih vrst. Janez Janša je po prvem informativnem pogovoru pri predsedniku države povedal, da bo vrnil mandat, če se bo oblikovala koalicija drugih političnih strank in dobila svoj mandat.

Zgodilo pa se je tisto, kar zgodovina slovenske parlamentarne demokracije še ne pomni. Predsednik na volitvah drugouvrščene stranke, Liste Marjana Šarca, ki je prejela okrog 13 % glasov in izvolila 13 poslancev, Marjan Šarec, je začel oblikovati svojo koalicijo za oblikovanje nove vlade, ki se imenuje Koalicija za prihodnost. Vanjo je že oziroma bo povabil vse parlamentarne stranke, razen SDS Janeza Janše. Ponavlja, da s to stranko ne bi sodeloval, tudi če je ne bi več vodil Janez Janša. Zasnova tiste koalicije, ki bo v boju za priznanje prevladala, bo morda dovolj jasna po ustanovitveni seji poslancev nove sestave državnega zbora, ki bo 22. ali 23. junija.

Za ponazoritev odmevov razmer po volitvah, o stanju duha, navajam ocene in mnenja nekaterih osebnosti. Predsednik Republike Borut Pahor prosi vodje političnih strank, da se na posvetovanjih o novi oziroma novih koalicijah v duhu dialoga vključujejo in ne izključujejo. Predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof metropolit Stanislav Zore, je na spletu Facebook zapisal: “Pred volitvami smo slišali veliko besed, ki so obljubljale. Zmagovalcu SDS čestitam in želim, da z vso zavzetostjo in v sodelovanju z vsemi, ki jim je pri srcu skupno dobro naših ljudi, naredi vse, da bodo obljube postale resnica. Pri tem naj ga spremlja Božji blagoslov”.

Urednik Bogomir Štefanič je v komentarju, objavljenem v tedniku Družina, zapisal, “da je molitev za domovino že prinesla nekaj sadov, a potreba po njej tudi po volilni nedelji ostaja enako žgoča. Sploh če bo kmalu pred nami nova volilna nedelja”. P. Janez Sraka, predstavnik Skupine katoliških izobražencev iz Maribora, zatrjuje, “da v Sloveniji od plebiscita dalje volitve niso praznik demokracije, ampak neizprosna borba zoper demokracijo. V takih okoliščinah bo sestavljanje vlade zelo zahtevno. Ker pa je v ljudeh na Slovenskem veliko duhovnega kapitala, se ne smemo bati prihodnosti.

Dr. Ivan Štuhec, teolog in podpredsednik Zbora za republiko, je v tedenskem magazinu Reporter opozoril, “da ima Janez Janša od vseh predsednikov strank daleč največ izkušenj. Marjan Šarec je brez njih. Sicer pa on svojih zamisli sploh ne bi mogel uresničiti”.

Po prepričanju političnega analitika Sebastjana Jeretiča “volitve niso dale odgovora na vprašanje, kdo bo vodil Slovenijo v prihodnjih letih. Glede na to, da se je celotna predvolilna kampanja vodila okrog prisege udeležencev, da ne bodo sodelovali z zmagovalcem volitev, Janezom Janšo, je zelo malo možnosti, da bi Janezu Janši uspelo dobiti večino. Vsaj v prvem krogu izbiranja ne. šele, če bi spodletelo Marjanu Šarcu, bi se Janezu Janši lahko odprl manevrski prostor za nov poskus”.

Sociolog dr. Matevž Tomšič pa je v več glasilih opozoril, “da Janeza Janše še ni mogoče politično odpisati. Uspešno je kljuboval napadom in provokacijam političnih tekmecev, deloval je umirjeno in spravljivo. Pri tem ne moremo mimo vloge in ravnanja medijev. Tako pristranskemu obnašanju osrednjih medijev, na čelu z nacionalno Radiotelevizijo, še nismo bili priča od časov komunizma. Njihovo poročanje in vodenje predvolilnih soočanj je bilo povsem po meri levičarskih teženj”.

Dr. Damjan Terpin, odvetnik iz Gorice, “ne more razumeti, da je Milan Brglez, ki je Janezu Janši dobesedno ukradel poslanski mandat, parlamentu kljub temu predsedoval do konca”.