Rožni venec: molitev za stare mame, ki imajo preveč časa?

Rožni venec ima prav posebno moč, saj je molitev, v kateri izgovarjamo besede, zapisane v Svetem pismu. Besede nadangela Gabrijela ter Elizabetine besede Mariji, ko sta se noseči srečali. Besede, ki so spremenile tok zgodovine. Besede, ki so napovedale Odrešenika. Jezusa, ki je vzel nase naše grehe in šel za nas na križ. In vse to, zgodovina našega odrešenja, je zajeta v molitvi rožnega venca. Mojega in tvojega odrešenja.

Kar nekaj zgodb generacije svojih staršev sem slišala, kako so kot otroci morali moliti rožni venec. Navadno ob večerih, ko so bili že utrujeni in so jim oči kar same lezle skupaj, velikokrat kleče na grobih, kolenom prav nič prijaznih tleh. Mnogim med njimi se je molitev rožnega venca tako zamerila, da ga, ko so bili enkrat na svojem, niso več molili ali pa vsaj zelo redko.

Vsak človek po svoje razvije odnos do molitve rožnega venca

Danes je situacija seveda čisto drugačna. Od tistih časov se je spremenilo marsikaj. Bolj kot molitev po obrazcih (Zdrava Marija, Oče naš, Sveti angel …) se je uveljavila molitev s svojimi besedami, tudi slavilna molitev, ki vključuje petje in glasbo, molitev zahvale, celo molitev s plesom … Zdi se, da je rožni venec ostal, tako kot marsikje Sveto pismo, zaprašen na kaki polici, kjer čaka, da ga kdo opazi in vzame v roke.

Tudi sama kot otrok nisem ravno oboževala molitve rožnega venca. In roko na srce: doma nas tudi niso preveč silili z njim. Ko sva z možem ustvarila svojo družino, ga nismo molili, dokler so bili otroci še majhni, saj niso mogli biti dolgo pri miru. Potem pa so začeli odraščati. Šli v šolo. Ugotovila sva, da počasi, a vztrajno, zapuščajo najin varen objem. Da se soočajo s čedalje več situacijami v življenju, kjer jih midva ne moreva več v polnosti zaščititi. Ko morajo sprejemati svoje odločitve in se tudi učiti na lastnih napakah. Takrat sva se zavezala, da bova za svoje otroke vsak dan molila rožni venec. Za vsakega po eno desetko.

Molitev rožnega venca pomiri tako otroke kot odrasle

Ob rojstvu petega otroka smo začeli moliti rožni venec tudi v avtu, kadar smo šli na pot. Mali se je namreč v avtu vztrajno jokal na ves glas in vsaka pot, daljša od nekaj kilometrov, je postala živčna vojna. Dokler nismo ugotovili, da ga molitev rožnega venca vedno pomiri in uspava. Včasih je bila dovolj že ena desetka, včasih pa smo zmolili skoraj ves veseli del.

Tako se je molitev rožnega venca počasi usidrala tudi v naše družinsko življenje. Še vedno ga molimo v avtu. V oktobru vedno tudi ob večerih. Otrokom je še posebej všeč, kadar lahko sami molijo naprej in v rokah držijo rožni venec. Ugotovila sva, da so veliko bolj zbrani kakor takrat, kadar na hitro odmolimo Sveti angel in O, gospa moja. Ritmično ponavljanje Zdravih Marij umiri vsakega, še tako nemirnega otroka. Samo obupati ne smemo prehitro.

Rožni venec pa ne umiri samo otrok, ampak tudi nas, odrasle. Poznam zakonca, ki sta se zavezala, da bosta ob vsakem večjem prepiru začela moliti rožni venec in ga molila (skupaj, na glas) toliko časa, dokler se ne bosta ohladila in si odpustila. Pravita, da deluje. Da po nekaj desetkah molitve jezo, razočaranje in žalost zamenjata prizanesljivost in odpuščanje.

Ali veste, da ima rožni venec prav posebno moč? Gre namreč za molitev, v kateri izgovarjamo besede, zapisane v Svetem pismu. Besede nadangela Gabrijela ter Elizabetine besede Mariji, ko sta se noseči srečali. Besede, ki so spremenile tok zgodovine. Besede, ki so napovedale Odrešenika. Jezusa, ki je vzel nase naše grehe in šel za nas na križ. In vse to, zgodovina našega odrešenja, je zajeta v molitvi rožnega venca. Mojega in tvojega odrešenja.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.