Molili bomo za vse žrtve bivšega režima, tudi storilce grozodejstev med in po drugi svetovni vojni

19
701

Ob desetletnici Resolucije parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih z dne 2. 9. 2009 so poslanci SDS na Državni zbor naslovili Predlog Deklaracije o podpori Resoluciji s strani organov naše države.

Resolucijo je parlament EU naslovil tudi parlamentom in vladam svojih članic in tudi drugim. Pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev in ima za »cilj razkritje in oceno zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi«. Spodbuja »spravo, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti« in naslavlja »prošnjo za odpuščanje in spodbujanje moralne prenove.« Pri nas se zločini komunizma še poskušajo zakrivati in to je pokazal tudi omenjen sestanek odbora; člani po razpravi Resolucije spet niso podprli.

Huda jama Slovenije ni zbudila iz totalitarnega spanja

Podobno je šla mimo javne obravnave desetletnica odkritja Hude Jame. Ob njenem odkritju je Slovenija sicer onemela, ni pa se zbudila iz totalitarnega spanja. Odgovorni še niso opravili dolžnosti individualnega pokopa; politika, ustanove in službe demokratične države se izogibajo načelni rehabilitaciji žrtev totalitarizma. Razlog je tudi v tem, na kar je v Intervjuju z dr. Jožetom Možino na TV SLO opozoril sodnik Jan Zobec, da pri nas ni bilo nekaj podobnega, kot je bil nürnberški proces. V politiki, ustanovah, medijih in slovenski javnosti se vsiljuje prepričanje, kakor da bi zločini komunizma ne bili zločini.

Politiki, ki se sklicujejo na Evropo (zdaj), ne priznavajo enakopravnosti žrtvam vseh totalitarizmov. Izjavljajo, kot Janez Kocijančič, da nas naj bi komunizem leta 1945 osvobodil.

Kakšne svobode pa so bili deležni pomorjeni v Hudi ali Jami pod Macesnovo gorico in po drugih okoli 650 moriščih ali streljani do konca režima na zahodni meji, o čemer je govoril Jan Zobec? Koliki so bili prisiljeni svobodo iskati čez Atlantik ali si služiti kruh na svobodnem Zahodu. Doma smo ječali pod stalnim udbovskim nadzorom in šikaniranjem, ki je v kali zatiral svobodo, pohabljal in moril – kot potrjujejo primeri umorov v tujini in doma oziroma ustreljenih na zahodni meji. Zločini zoper človečnost in teptanje človekovih pravic bivšega režima ne zastarajo, zato je država dolžna vzpostaviti celovito pravno stanje za vsakogar in vse. Po mnenju kriminalistov pa naj ne bi bilo več interesa za kazenski pregon ne pri storilcih niti ne pri žrtvah oziroma svojcih obojih.

Slovenija ima dolžnost popraviti krivice komunističnega totalitarizma

V Društvu Združeni ob Lipi sprave imamo drugačne izkušnje. Sorodniki žrtev hočejo priti stvarem do dna, prav tako želijo pomorjene svojce pokopati v domačih grobovih; imeti je torej treba DNK. Kot naslednica bivše države ima Slovenija dolžnost, da krivice komunističnega totalitarizma popravi. Mednje sodi tudi pravica do individualnih pokopov in vseh drugih obravnav, npr. DNK, na kar imajo pravico svojci žrtev. Na to jo obvezuje, kot naslednico nekdanje SFRJ tudi sprejeta Ženevska konvencija o vojnih zapornikih, ki jo je že 27. 7. 1929 podpisala Kraljevina SHS. Ratificirala jo je Kraljevina Jugoslavija 25. 5. 1931 in je tako veljala med in po II. svetovni vojni, torej v času množičnih pomorov vojnih ujetnikov in civilistov, do začetka veljavnosti novih Ženevskih konvencij iz leta 1949.

Uveljavitev pravic žrtvam bivšega režima ni zgolj ukvarjanje s preteklostjo, pač pa graditev demokratične in enakopravne prihodnosti državljanov te države. Če ne priznavamo vsem enakopravnega položaja, nismo država evropskih demokratičnih temeljev. Še bolj kot z okoljskimi problemi, bomo ob nereševanju teh zgodovinskih krivic obremenili mlade z nespravljeno, nedialoško in neprečiščeno osebno in družbeno zavestjo, ker jim bomo naložili krivice prednikov, da jih bodo morali popravljati prihodnji rodovi.

Levičarski del politične elite gradi politične privilegije na usedlinah polpreteklosti

V tem smislu preseneča spodrsljaj premiera Šarca, da se ni odzval vabilu, da bi spregovoril v parlamentu EU in nastopil s slovensko politično vizijo na mednarodnem evropskem forumu. Očitno je tako imenovani levičarski del politične elite nesposoben uresničevati družbeno-politične temelje, za tvorni državniški in politični okvir države in družbe in se zato ni sposoben in pripravljen soočiti v mednarodnih okvirih. Tako se vladajoči del politične elite utemeljuje le na polpreteklosti. Njegova formula ni pozitivno soočenje z realnimi problemi državljanov, pač graditev političnih privilegijev na usedlinah polpreteklosti, zanikanju demokratičnih standardov ter nadzorovanju demokratičnih teženj ljudi. Ponavljanje, da je v Sloveniji vse drugače, pomeni le, da nočejo demokracije in sodelovanja ter zavračajo evropske vrednote in izročila.

Molili bomo za vse žrtve bivšega režima, tudi storilce grozodejstev med in po drugi svetovni vojni

Sprašujem se, kakšni so ljudje, ki se ne zmorejo postaviti na svoje noge, od nekdanjega predsednika države do vseh njegovih sledilcev tako imenovane levice naprej. Čudim se, da tako malo dajo nase in niso sposobni ali ne znajo ustvarjati lastnih pobud in projektov in se njihov prispevek za Slovenijo konča pri kritiki Janeza Janše, SDS, Cerkve, Orbana in podobno. Kje so torej njihovi pozitivni prispevki za Slovenijo? Dosedanje reforme vlade tako ostanejo pri prekladanju denarja, dopuščanju korupcije in medijski retoriki ter medsebojnem kreganju in menjavi uradnikov. Je to državotvorna politika? Kdaj bodo torej politiki začeli tvorno sodelovati za blagor Slovenije?

Kristjane vabim 12. aprila ob 18. uri h križevem potu Slovenska Kalvarija pri sv. Jožefu v Ljubljani. Molili bomo za vse žrtve bivšega režima, med njimi so bili tudi storilci grozodejstev med in po drugi svetovni vojni. Z nadškofom Zoretom bomo zaključili s sveto mašo. Ob postu in misijonu bomo posredovali svoje krike po odrešenju Očetu, da bi enkrat odšel tudi ta kelih mimo nas, saj s Cankarjem verujemo, da je veliki petek pot v Veliko noč.

Foto: Aleš Čerin

19 KOMENTARJI

  1. “Molili bomo za vse žrtve bivšega režima, tudi storilce grozodejstev med in po drugi svetovni vojni”

    Kaj pa za duše potomcev storilcev grozodejstev? Ti še vedno imajo od tega finančno korist, ki so jo zelo oklepajo.

  2. Spoštljiv poklon avtorju!

    Ta molitev ima vsekakor prioriteto, ker človek resnično ne more verjeti, da je kaj takega danes sploh mogoče, da vladna koalicija ne obsodi najhujša grozodejstva proti človeštvu, ki se je zgodilo v miru na slovenskem po vojni.
    in ne sprejme deklaracije o obsodbi totalitarizmov.
    Slabši odnos do soljudi sploh ni mogoč!

    Pa se zaveda vladna koalicija, da s tem grobo krši slovensko demokratično ustavno ureditev, saj še naprej časti totalitarizme, ki so na slovenskem storili najhujšo možno gorje ( storiti gnusne poboje in ljudi zmetati v brezna !!!

  3. Globoko strinjanje z avtorjem. Problem ni samo slovenski, ampak evropski, ali, če hočemo, svetovni. Vsa svetovna levica ima še naprej vizijo komunizma, podpira Venezuelo, Severno Korejo in podobne nore projekte. V takšnih okoliščinah se stvari normalizirajo po polžje, saj vsaka dobronamerna pobuda naleti na brezobzirno oviro. Ne mislite, da je v Italiji kaj bolje z levičarji. Podobno blazni so. Ob vsaki domoljubni gesti (npr. Salvija) imajo polne gobce fašizma, rasizma, homofobije in podobne navlake. Pri vsem skupaj gre, zdaj je to zares očitno, za psihološki problem. Del svetovne populacije, ki se prepoznava v levičarstvu, anarhiji, LGTB ipd., nedvomno boleha za fiksno idejo, da so nekaj več. Iz te fiksne ideje prihaja prepričanje, da oblast avtomatično pripada njim. Vse gospodsrske katastrofe, desetine milijonov mrtvih, milijarde kršitev človekovih pravic, razkroj vsega, česar se dotaknejo, zanje ni noben razlog, da ne bi še kar naprej delali revolucij. Te ljudi ne moremo ocenjevati, ampak diagnosticirati: blazneži!

        • Po tem sprijenem verovanju se hude jame lahko še mnogokrat ponovijo in bo vse v redu. Češ, treba je to ponižno sprejeti. Gre za temeljno nerazumevanja krščanskega sporočila.

          Jezus je rekel: Nisem prišel odpravit postave, ampak jo dopolnit. Ena izmed postav pravi: Ne ubijaj. Postava je temelj krščanske zgradbe, Nova zaveza njegova nadgradnja. Dokler niso položeni temelji, bo to hiša iz kart, ki se hitro poruši. Najprej se položi temelje, potem se šele lahko gradi naprej.

          Tisti, ki zločine mirno gleda, je soudeležen pri njih. Del krivde, del greha pade tudi naj. Kristjan je soodgovoren tudi za svoje okolje. To je npr. ena izmed razlik med krščanstvom in hinduizmom.

          • Lahko obračaš moje besede kakor hočeš, nič sprijenega ni v njih. Lahko podtikaš “mirno gledanje zločinov” kolikor hočeš, pa nič resnice ni v tem.

          • Lahko pa najdeš izprijenost vzgornjem Erženovem komentarju. Ta si je pa priklical prekletstvo nase.

          • Hehe. Tukaj imate vsi vseskozi polna usta katoliške vere in pobožnosti, ko pa vas sovernik pozove, da vendarle besede tudi udejanite in začnete sledii Bogu, Kristusu, Bibliji in Cerkvi, pa govorite o izprijenosti. Zelo zaskrbljujoče, če je to prava podoba slovenskih “katolikov”.

          • Zdravko .., “nič sprijenega ni v njih”
            —–
            Morda res ne. Je pa zato lahko nevarnega.
            Da se zgodovina ponovi.

          • Niti najmanj, Amelie. To kar vi počnete je bolj dvomljivo. Zato pa ne vzbujate zaupanja pri ljudeh.

  4. Spoštovani in cenjeni avtor članka zasluži priznanje za delo ob Lipi sprave in prizadevanje za spravo in resnico.
    “Zločini zoper človečnost in teptanje človekovih pravic bivšega režima ne zastarajo, zato je država dolžna vzpostaviti celovito pravno stanje za vsakogar in vse. Po mnenju kriminalistov pa naj ne bi bilo več interesa za kazenski pregon ne pri storilcih niti ne pri žrtvah oziroma svojcih obojih.

    Slovenija ima dolžnost popraviti krivice komunističnega totalitarizma

    V Društvu Združeni ob Lipi sprave imamo drugačne izkušnje. Sorodniki žrtev hočejo priti stvarem do dna, prav tako želijo pomorjene svojce pokopati v domačih grobovih; imeti je torej treba DNK. Kot naslednica bivše države ima Slovenija dolžnost, da krivice komunističnega totalitarizma popravi. Mednje sodi tudi pravica do individualnih pokopov in vseh drugih obravnav, npr. DNK, na kar imajo pravico svojci žrtev.”

    To citirano iz prispevka avtorja se mi zdi vprašljivo če je smiselno. Žrtve povojnih pobojev so državni mučenci, ker jih je pobila takratna revolucionarna oblast in zaslužijo enakopravno obravnavo kot nedolžne žrtve oblasti.
    Za njih je potrebno moliti in se priporočati za zdravo pamet, istočasno pa je treba delati, da ustvarimo vidno in spodbudno obeležbo za to nikoli za dopustno dejanje.
    Teharje je kraj kjer je bilo koncentracijsko taborišče in je z odlokom določeno, da je opomin državnega pomena, toda ne poveden in ne zaključen. To je sramota za oblast in državljane, ki to tolerirajo.
    Osebno sem zagovornik Benedikta, ki je rekal “moli in delaj”, da bo viden smisel in bo opomnik za morijo in dokaz katarze, ki je že v narodu. Glasna manjšina je proti in je na tem, da bi to ponovila.
    Zato je potrebno narediti vse tako, da bo Teharje dostojanstven opomnik državnega pomena: NIKOLI VEČ, KAJ TAKEGA !!!!

Prijava

Za komentiranje se prijavite