Moje poti z migranti in begunci

22
Begunka z otrokom v času korejske vojne (s spleta).
Begunka z otrokom v času korejske vojne (s spleta).

PERU 1989

V Limi so imeli restavracijo z morskimi sadeži. Ni šlo. Konce osemdesetih se rodbina odloči, da gredo v Evropo, v Italijo, v Rim. Pošljejo dva: Hugota in Cristino. Cristina je Hugotu teta.

Prideta v Rim po kdo ve kakšni že poti. Prespita na ulici prvo noč, nato drugo,… Nato ju kar tam ogovori klaretinski pater Giovanni, ekonom naše redovne skupnosti na Banchi Vecchi. Vpraša ju, od kod sta in kakšni so njuni načrti. Iskreno povesta. P. Giovanni ju ni mogel pustiti tam zunaj. Povabi ju v samostan.

Cristina je bila v našem samostanu slab mesec, potem je našla delo gospodinjske pomočnice in neko sobico zase. Hugo je ostal pri nas skoraj dve leti. Postal je eden izmed nas. Na črno je delal po rimskih gradbiščih. Ko so ga nekega dne ustavili karabinjerji in zahtevali dokumente, jim je pokazal le žuljeve roke. Izpustili so ga. Italijani, čudovito ljudstvo: ko za „dokument“ obveljajo žulji.

Kasneje so prišli še drugi člani perujske družine, vsi lepih okroglih indijanskih obrazov. Hugotov bratranec se je pritihotapil v Italijo iz Splita, dobesedno zavit v rezervnem kolesu pod tovornjakom. Več dni ni mogel ravno hoditi. Naselili so se v stanovanju na obrobju Rima. Pokončna in pogumna Cristina se je vrnila nazaj v Limo, v restavracijo z ribami, rakci in školjkami. Opravila je svoje.

BOSNA 1992

Počitnice 1992. Zaključujem drugi letnik teologije na Gregoriani. Iz Rima sledim, kaj se dogaja z Bosno, ki je zdrsnila v hudo vojno. Kaj z Brčkim in Bijeljinjo, kjer imam prijatelje. Nekaj dni preden so srbski tanki prišli v Brčko, sem se s prijateljico Amilo še slišal. Rekla je, da ne bo šla iz mesta, češ da se tam vsi razumejo med seboj. Zdaj veze več ne delajo. Je še živa?

Spet pater Giovanni. Ko se odpravljam na počitnice, me sreča v zakristiji in reče, naj storim kaj za bosanske begunce, saj jih je v Sloveniji kar precej. Pridem na Ptuj. Po Previdnosti srečam prijateljico Anito, s katero sva nekoč skupaj hodila v mladinske delovne brigade. Pove, da vodi ptujski begunski center. Takoj se prijavim za prostovoljno delo.

Delam tri cela poletja. Vse do moje nove maše. Največ se ukvarjam z animacijo otrok. S katrco furam bolnike k zdravniku, otroke v šolo. Več kot enkrat s tovornim kombijem peljem kopico otrok na kopanje v reko Dravo v višini Orešja. Pri takih podvigih mi pomagajo mladi s Ptuja in kmečki fantje iz Hajdine.

Leta 1994 organiziramo na Ptuju Tabor Klaret. Pride klaretinska mladina iz Španije in Italije. Okrog 60 nas je. Vsak dan se odpeljemo v begunske centre po vzhodni Sloveniji in izvajamo nekakšne oratorije za v glavnem muslimanske otroke. Pripravimo tudi medverski večer. Beremo Koran in beremo Biblijo. Koran nam po pravilih bere Sead, ki sicer obiskuje islamsko versko šolo. Vse je možno, če ljudje dobro v srcu mislijo.

Tabor Klaret naslednje leto ponovimo, in sicer samo za mlade prostovoljce iz Katalonije.

Neki večer l. 1995 z minoritom Vitom Muhičem najameva vaško diskoteko za begunsko in domačo mladino. Slovenski fantje vržejo denar na šank. Kelnerca ga prešteje in bosansko-slovenski žur traja, dokler ne porabimo še zadnjega na šank vsutega tolarja.

Za celo knjigo lepih dogodkov. Za celo knjigo žalostnih dogodkov.

POLJSKA 1994

Nekateri so spali pod rimskimi mostovi. Vincencijeva zveza dobrote jim je ob petkih zvečer poskrbela toplo večerjo. Imel sem vlogo šoferja, dostavljalca kuhanih špagetov. V enem večeru sem moral pribrzeti na več točk v Rimu, kjer se je delila hrana. Približno 200 porcij na večer. To sem delal ob petkih, od oktobra do maja, nekaj let zapored. Osebnih stikov z migranti in brezdomci kot šofer nisem imel veliko. Še najbolj se spomnim spočetka razigranih mladih Poljakov, ki pa jih je sčasoma trdo migrantsko življenje skoraj strlo.

KAVKAZ 1997

Leta 1997 sem v Milanu duhovni pomočnik na klaretinski župniji sv. Ambroža. Na predlog župnika župnija sprejme ilegalno priseljeno armensko družino iz nemirnega Kavkaza. Pravno gledano kršimo zakon. Izpraznimo eno izmed veroučnih učilnic in vanjo naselimo očeta (dezerter), mater in dve hčeri. Armenski migranti ves čas bivanja v našem župnišču jedo za isto mizo z župnikom Renatom in s še tremi patri.

Župnijski prostovoljci gredo v akcijo za urejanje dokumentov. Družina je krščanska in vključena v župnijsko življenje, zato se hitro integrira. Za mater so takoj najde delo hišne pomočnice. Po slabem letu dni armenska družina živi v svojem stanovanju, oba starša delata, hčerki hodita v šolo.

ARGENTINA 1998

Zgodba o argentinski prostitutki, ki so jo zvodniki zaradi njene starosti zavrgli in pustili v Sloveniji, mi pa pomagali, da je našla pot nazaj v svojo domovino.

O, Bog, naj ne bo nobenega begunca več

S Hugom se slišim še danes. Z nekaterimi bosanskimi begunci se vidim tu in tam. Z Amilo sem po dolgih letih le vzpostavil stik. Sead je nekje na Švedskem. O Argentinki vem, da je na poti domov prostovoljno obtičala v Španiji. Milanski župnik Renato je kasneje svojo župnijo še presenetil z gostoljubnim sprejetjem tujcev. Danes se videvava v Trstu, kjer župnikuje pri Srcu Marijinem.

Brez teh in mnogih drugih begunskih zgodb me ne bi bilo. Bil bi, bil – a drugačen. Notranje revnejši. S skromnejšimi uvidi v skrivnost Božjega kraljestva.

Hvaležen za vsa ta srečanja in da sem bil tam, kjer si me hotel, te prosim, o, Bog, naj ne bo nobenega begunca več! Naj ne bo nihče več prisiljen zapustiti svoj dom in svojo domovino!

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

22 KOMENTARJI

  1. Branko Cestnik: “Brez begunskih zgodb me ne bi bilo. Bil bi, bil – a drugačen.”
    ========================

    Ga ne bi bilo ampak bi bil.
    A se je težko odločiti a bi bil ali ne bi bil? In je zato izpadlo, da “ne bi bil ampak da bi bil”.
    Kaj ko bi take stavke pisali manj dramatično, da ne bi izpadli tako smešno nelogično npr.:

    “Brez begunskih zgodb bi bil drugačen.”

    Kako je napisal Žiga Turk včeraj: “O sebi želijo povedati, da so dobri ljudje. Ne, ne s tihim nakazilom denarja na dobrodelni račun. Za svojo dobroto iščejo pozornost in priznanje okolice. S svojo dobroto se identificirajo. Pridigajo po družabnih omrežjih. …”

    … in Branko Cestnik je dober človek.

    • Seveda spet nisi nič razumel. Turk je govoril o ljudeh, ki zgolj govorijo o tem, kaj in kako je treba narediti, storijo pa ne nič, avtor članka je pa počel ravno to, kar Turk pravi, da bi morali, torej je glede stvari nekaj storil in celo več od tega, da bi zgolj napisal nek ček, tem ljudem je pomagal osebno, z lastnim delom. Tako da tu ne gre za iskanje pozornosti ali priznanja okolice, ampak dejansko spodbujanja ljudi, da v trenutnih okoliščinah ravna vsaj podobno kot je ravnal sam, torej ravno tako, kot Turk pravi, da bi morali, torej z dejanji, ne zgolj besedami, protesti ipd.

      Tako da ja, Branko Cestnik je dobreč človek in to zaradi svojih dejanj, ne pridig po družabnih omrežjih. To drugo počneš ti. 🙂

      • Se strinjam.

        Človek, ki dela z begunci, je definitivno boljši od politkomisarjev, o katerih piše Turk.

        Moja prijateljica je delala z begunci v Bosni dolgo časa. Pustila službo in šla s pravkar umrlim patrom Šefom. Spremenila jo je ta izkušnja na bolje.

        Neznosno kruta družba postajamo. Potrošniška, vse bo država uredila edino svobodo užitkarjenja nam more pustiti (socialistični “liberalci”).

        Kar pogrešam pri Cestniku je refleksija islama in sprogramiranega vala milijonov migrantov iz Afganistana, Sirije, Iraka, Afrike.

        • Da, res ni aktualen … v tem smislu. Sedaj je aktualno, ali bo kdo od izvoljenih vodij rekel: “To niso begunci, to so ekonomski prebežniki, ki se nesramno in nezakonito obnašajo.” Ali pa od vodij, ki so prisegli, da bodo govorili resnico. Resnico.

  2. Res ne razumem kaj se mota po glavi raznim verskim dostojanstvenikom. 80% ubežnikov je čisto moških ekonomskih imigrantov, pa to sploh nebi bil problem, če nebi vsaj polovica od teh, sodelovala pri pobijanju kristjanov na tistih območjih. Prav zaradi takih patrov, je Jeruzalem padel, da ne rečemo o Konstantinoplu. Pater Cestnik, najbolj bi bilo, da si vzamete domov še tisto pašičevo, katera je zmagoslavno dvignila prste, češ zmagali smo, ja to je zmaga islama nad Krščanstvom.

  3. Cestnikova izkušnja govori za sebe in po mojem ne potrebuje komentarja.

    Ampak ko smo pri poteh migrantov, spremljam, da se je zaradi madžarskih ravnanj na meji definitivno očitno vzpostavila obvodna pot iz Srbije na Hrvaško ( prehod Šid- Tovarnik9. Kot smo nekateri napovedovali,

    Vsi hrvaški mediji o tem poročajo, Jutarnji list pravi, da je že na poti proti Zagrebu prvi vlak z migranti z 11 vagoni. Minister Ostojić pravi, da računajo nekako z 1.500 novimi migranti vsak dan.

    Zaenkrat poteka vse dostojno in pod kontrolo. En vlak migrantov ni tak problem. Zagrebški župan Bandić napoveduje gostoljubnost. Druga stvar bo, verjetno tudi bandićeva retorika en bo ostala ista, ko bo en ali dva vlaka vsak dan. Meja z Avstrijo pa, vsaj tako trdijo, zaprta. Kot je razumeti, Slovenija Schengena ne bo uveljala. Si je tudi težko predstavljati, da ga je možno ob takem valu uveljaviti drugače kot z “madžarskimi” metodami.

    Kaj bo potem, ko se bo ob severni slovenski meji na naši strani množica iritiranih migrantov vsak dan večja za okoli 1.500 novih ljudi?

    • IF: ” Meja z Avstrijo pa, vsaj tako trdijo, zaprta. Kot je razumeti, Slovenija Schengena ne bo uveljala. Si je tudi težko predstavljati, da ga je možno ob takem valu uveljaviti drugače kot z “madžarskimi” metodami.

      Kaj bo potem, ko se bo ob severni slovenski meji na naši strani množica iritiranih migrantov vsak dan večja za okoli 1.500 novih ljudi?
      ==========

      V bistvu si na dolg način povedal. Avstrijci delujejo kot država in znajo braniti svojo mejo, Slovenija pa tegane zna.

      In zakaj svoje meje ne brani tudi Hrvaška.

      Odg.: Zato ker se Slovenija mlačno odziva in je že vnaprej napovedala, da svojih mej ne bo zapirala.

      Pa le zakaj bi Hrvati zaprli svojo mejo s Srbijo, če vedo, da bodo vsi ti migranti, ki nam jih bo poslala vstopili v Slovenijo. S tem bo samo zmanjševala (vsaj začasno) pritisk migrantov na Hrvaško s srbske strani. Podobno kot leta 1991, ko je Hrvaška mirno gledala kako vozijo tanki JLA v Slovenijo, nekateri so celo mahali v pozdrav.

      Če (in ko) bo Slovenija svojo mejo s Hrvaško zaprla, bo enako storila tudi Hrvaška na meji s Srbijo.
      Slovenija mora svojo mejo braniti tudi, ker ji tako narekuje Schengen in sprejeti samo tiste migrante, ki bodo zaprosili za azil. Ostale pa zavrniti.

      • Slovenija svoje meje ne zmore braniti. Begunci pa nočejo v Slovenijo iz dveh razlogov:
        1. Slovenija je soci/komi država in
        2. prehod iz Slovenije v Avstrijo je težaven (Alpe niso kortuzno polje).

        • Zaenkrat se kar dobro držijo. Jih ne pustijo, da se prosto sprehajajo in jih dajo takoj v zborne centre. Nekateri so verjetno tudi ušli. Je pa sedaj slabo, da so skoraj vsi ilegalci, ker jih Hrvaška ne registrira več. Kriminalno početje Hrvaške. Tole zgoraj pred 2 dnevi sem kar dobro zadel, še posebej Hrvate.

          Migranti bodo šli v smeri proti Šentilju, so dobro informirani, če ne drug so jih sedaj Hrvati dobro podučili.

    • Jurij Yatsko trdi podobne stvari kot jih ugotavljam v vseh svojih zapisih na to temo sam. Je pa dejstvo, da pretirava in diabolizira Zahod, ko Evropi in predvsem ZDA pripisuje, da so namerno povzročile kaos in vojne in razdejanje po celi Arabiji, začenši z arabsko pomladjo, za katero da stoji zahodna zarota.

      To je pretiravanje, ki zame tega človeka uvršča na rob področje šamanstva in čaranja. Indikativno je tudi, da človek ne izreče ene besede, ene same besede kritičnosti do politike Rusije in Putina. Tudi zato ga je vzeti s precej rezerve, četudi ima v marsičem prav.

  4. Postal je eden izmed nas. Na črno je delal po rimskih gradbiščih. Ko so ga nekega dne ustavili karabinjerji in zahtevali dokumente, jim je pokazal le žuljeve roke. Izpustili so ga. Italijani, čudovito ljudstvo: ko za „dokument“ obveljajo žulji.
    ===========================================================gg. Cestnik to kar ste napisali je pravljica za otroke. Italjanski karabinerji niso karitas. I tole je krepko za lase privlečeno. Čudim pa se da cerkev kot institucija ozirmo vaš red ni bil sposoben človeku pridobiti dokumentov in pa zaposlitve kot normalnemu človeku. Človeka ste izpostavili izkoriščanju kot delovno silo. Poleg tega pa ste podpirali tudi neplačevanje davkov državi kjer ste takrat bivali.

  5. Bizantinci:

    Ostojić: Hrvaška bo sprejela migrante, če jih bo Slovenija vrnila
    (petek, 18. september 2015 – 12:30)

    Policija: Hrvati so zavrnili vrnitev nekaj več kot 200 beguncev
    (petek, 18. september 2015, ob 19:47)

Comments are closed.