Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj, na svoj prvi »Narodni molitveni dan«, v Beli hiši podpisal odlok za zaščito verske svobode, ki naj bi omilil nekatere doslej veljavne omejitve za verske skupnosti in Cerkve v državi. Odlok mora potrditi še ameriški kongres. Prvi četrtek v maju v ZDA velja za narodni dan molitve, ki so ga leta 1952 uvedli kot zavestni odklon od uradno ateistične Sovjetske zveze.
Odlok predvideva, da bi verske organizacije odslej imele možnost za zavrnitev določenih uslug, ki so v nasprotju z njihovimi načeli. Možna bo denimo izključitev obveznih prispevkov za kontracepijska sredstva ali opravljanje splavov v zavarovalnih pogodbah z zaposlenimi. Krščanski zdravniki in bolnišnice se bodo lažje izognili dejavnemu, finančnemu in kakršnem koli drugemu sodelovanju pri opravljanju splavov.
Poleg tega želi Trump z odlokom odpraviti t.i. »Johnson Amendment« iz leta 1954 in Cerkvam znova omogočiti več politične dejavnosti. Pri tem gre za predpis o ostrejši ločitvi Cerkve in države. Amandma splošno koristnim organizacijam, kamor sodijo tudi Cerkve, prepoveduje podporo političnih kandidatov ali strank, dejavno podporo pa kaznuje z izgubo davčnih ugodnosti. Predvsem evangeličanski in tradicionalni kristjani so se pogosto pritoževali nad tem določilom.
Več: Družina
