Mojca Kucler Dolinar: “Na organih stranke se preveč ukvarjamo z drugo stranko.”

Foto: zenskazveza.nsi.si.
Foto: zenskazveza.nsi.si.

Po objavi pisnega intervjuja z Ljudmilo Novak, predsednico NSi, objavljamo še odgovore na ločena vprašanja Mojci Kucler Dolinar, vidni članici stranke. Mojca Kucler Dolinar je med drugim članica Izvršilnega odbora NSi, predsednica Ženske zveze NSi, vodja Svetniškega kluba NSi Ljubljana, nekdanja poslanka ter nekdanja ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Te dni je iz bil iz stranke izključen Aleš Hojs, pred časom je prenehalo članstvo v Izvršilnem odboru Lidiji Drobnič. Je to pokazatelj, da stranka neuspešno krmari med mlajšim in starejšim delom stranke, med bolj liberalnim in bolj konzervativnim delom?

Že od nekdaj je imel podmladek NSi v stranki veliko težo, na zadnji seji Izvršilnega odbora tudi ključno vlogo pri izključitvi Hojsa iz NSi. Tisti predstavniki podmladka, ki so v letu 2008 vodili prikrito igro proti takratnemu predsedniku dr. Bajuku in s tem dosegli izpad iz parlamenta, se kitijo z uspehom vrnitve. Če pomislim na takratno »dobronamerno« pismo Novakove in Peterleta iz Bruslja, kaj vse gre narobe pri NSi in na drugi strani Hojsove tviteraške izjave in njegovo interno pismo članom organizacijskega odbora proslave ob 25. letnici države, nima to kritiziranje s tistim iz leta 2008 prav velike teže. V nekem obdobju smo bili skupaj z Drobničevo in Hojsom na izvršilnem odboru dejansko tisti glas, ki je imel tudi kakšno »ločeno« mnenje.

Tukaj nikakor ne gre za vprašanje liberalnega ali konservativnega pogleda. Kar se moje opredelitve tiče je npr. moj pogled na področje ekonomije liberalen, nenazadnje izhajam iz podjetniške družine. Ko pa pridemo na področje družine bi se opredelila za konservativko. Gre predvsem za to, kakšen odnos gojimo do vrednot, zaradi katerih je stranka Nova Slovenija nastala in do vztrajanja na stališčih, s katerimi so se poistovetili ustanovitelji stranke in njeni člani.

Zdi se, da se tradicionalni katoliški volivci ne morejo poistovetiti z NSi, ker ji že več let ne uspe oblikovati premišljenih in s tem kvalitetnih ocen o komunizmu (tistim pred in sedanjim v času demokracije), vlogi Milana Kučana, državljanski vojni in NOB, današnji slovenski levici in sistemom ki jih obvladuje, o Janezu Janši in drugih temah. Kje in s čim po vašem mnenju dela ožje vodstvo stranke napake glede odnosa do naštetih pojavov?

Za ustanove na splošno velja, da se ljudje z njimi poistovetijo, če se lahko poistovetijo z delovanjem njihovih predstavnikov, voditeljev. Za politične stranke to velja toliko bolj. Ljudje morajo čutiti, da se s programom v celoti poistoveti najprej vodstvo stranke. Če se kdo ne more, bi si moral mesto poiskati drugje. Skrajno grdo je, če se morajo umikati ljudje, ki so zvesti programu. Ljudje s časom prepoznajo ali gre pri opredelitvah do tematik, ki ste jih našteli, le za dobro »PR« akcijo, ali pa gre za iskrenost.

Temeljni program NSi je zelo jasen kar se tiče vprašanja zločinskega komunizma in njegovih ostalin, med katere lahko štejemo tudi velik del slovenske levice. Če povem konkretno: seveda je bilo pomembno, da je NSi vložila predlog zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ampak to ne gre skupaj denimo z glasovanjem vodje poslanske skupine za Kučanove privilegije. To in glasovanje Izvršilnega odbora, ki ni sprejel njegovega odstopa, je porušilo zaupanje v NSi.

Naj preskočim v zadnje obdobje in izpostavim medel odnos dela poslanske skupine do predloga Möderendorferjevega zakona o partnerski zvezi in vladnega zakona o varstvu pred diskriminacijo. Ljudje so od vodstva stranke pričakovali ostrejši odziv, saj je bila volja na referendumu jasno izražena. Ženska zveza NSi, ki jo vodim, se je ostro opredelila proti predlogoma in rešitvam, ki so bile v nasprotju z našim programom, in o razlogih želela obvestiti javnost. Ožje vodstvo stranke pa je preprečilo, da bi izjavo posredovali v medije.

V medijih se pojavljajo ocene, da stranko obvladujejo različni lobiji (verjetno so s tem mišljeni uradni in neformalni zunanji svetovalci) – lahko to bolj pojasnite, konkretizirate?

Celotnih ozadij seveda ne poznam. Se pa o tem ne govori le v medijih. Tudi naši ljudje me vprašajo: »Ja, kdo jim je pa svetoval to in ono?«. Nazadnje glede vsebine pisma, ki je bilo podpisano z imenom predsednice in poslano članom. Tudi mediji ste ga dobili. Mnogi so prepričani, da gre za vsebino, ki ne more biti njena. In res je pisano tako, kot da so ga pisali v nekem drugem času, neki drugi ljudje … Če se povrnem na temo glede Möderendorferjega zakona, je ravno v tistem času pred glasovanjem časnik Mladina pisal nekako v smislu, da bo NSi postala normalna stranka šele, če bo ta predlog podprla. Če to povežem z navedenim v prejšnjem odgovoru, človek hote ali nehote dobi slab občutek.

Kako gledate na odnos med NSi in SDS? Kaj gre narobe v tem odnosu?

Največji problem vidim v tem, da se na organih stranke preveč ukvarjamo z drugo stranko namesto, da bi se s programom in delovanjem NSi.

V pismu podpore kandidaturi Aleša Hojsa na zadnjem kongresu ste zapisali: “Stranka se mora vrniti nazaj h koreninam in vrednotam, iz katerih je zrasla.” Lahko to pokomentirate?

Iz okoliščin, ki so botrovale nastanku NSi, bi se morali veliko naučiti. Če bi bila politična presoja nekdanje SKD oziroma skupne SLS-SKD ustrezna, potem potrebe po novi stranki ne bi bilo. To mora imeti vodstvo NSi pred očmi tudi danes, saj se zgodovina ponavlja. Če bomo odgovorili na potrebe ljudi, želje po novih strankah na desnici ne bo, sicer pa bodo ljudje iskali tisto, kar se je pri NSi izgubilo. Zato se mora stranka vrniti h koreninam in vrednotam, iz katerih je zrasla, s čimer je v kratkem času s takratnim predsednikom dr. Bajukom pritegnila v članstvo na tisoče ljudi in prišla v parlament.

Jeseni bo potekal kongres stranke. Boste kandidirali? Kako sicer vidite prihodnost NSi in nenazadnje t.i. pomladnega bloka?

Moram reči, da me sedanje stanje skrbi. Eno so javnomnenjske raziskave, ki sicer kažejo neko stalno podporo nad štirimi odstotki. Po drugi strani pa so me v teh dneh klicali mnogi naši člani in povedali, da razmišljajo o izstopu. Nekateri so po Hojsovi izključitvi že napisali izstopno izjavo. To so člani, ki so bili vsak v svojem okolju glasniki NSi in njenega programa, vse od njene ustanovitve. Za Novo Slovenijo niso delali zaradi privilegijev in zato jih je težko prepričevati, da ostanejo. Izjava glavnega tajnika, da se izstopov zaradi izključitve ne pričakuje, je precej samozavestna. Verjetno računa s tem, da naši ljudje ne želijo prerekanj. Marsikaj potrpijo, kar pa ni nujno vedno dobro.

O kandidaturah za jesenski kongres se na Izvršilnem odboru ni govorilo. Po kongresu izpred dveh let so razmerja med delegati, ki imajo pravico do volitev, jasna, zato ne vidim smisla v kandidaturi za predsednico stranke. NSi seveda želim vse dobro, saj v stranko še vedno vlagam ogromno svojega prostega časa.

Glede »pomladnega bloka« pa mi vliva optimizem predvsem to, da je med ljudmi ta ideja še vedno zelo živa. Če bo umrla, se bojim, da bodo z njo simbolno umrli tudi možje in žene, ki so zaslužni za slovensko osamosvojitev. Zato je po mojem prepričanju idejo »slovenske pomladi« zelo nevarno »evtanazirati«.

Gospa Mojca Kucler Dolinar, hvala za vaše odgovore.