Sedanja Vlada ima odlično PR-službo. V njeno korist delujejo vsi režimski mediji in plejada novinarjev, komentatorjev in raznih strokovnjakov, ki ne znajo biti kritični do vseh, ampak samo do drugače mislečih. Ta istost mišljenja se vedno znova pokaže v anketah javnega mnenja, ki zvesto odražajo trud in delo modernih manipulatorjev na 40 let enoumne podlage. Zato so rezultati anket na meji absurda, resničnega in verodostojnega absurda. Med ikone absurda spada tudi prepričanje ljudi in pisanje medijev, da je pri nas za vse kriva opozicija, še posebej Janez Janša. Noro! Jaz pa sem mislil, da je pozicija (pri nas koalicija) tista, ki ima vse vzvode moči v svojih rokah. Naj naštejem: vlada, parlament, sodstvo, kulturo, državna podjetja, medije, vse je pod kontrolo sedanje garniture. V kratkem bodo imenovali še svojega človeka na mesto prvega državnega tožilca. Slika bo s tem zaključena. Ena ideološka opcija bo kontrolirala vse, kar v Sloveniji nekaj pomeni. Njihova moč bo bolj popolna kakor po 1950 letu, ko je stala nasproti partiji Cerkev. Zdaj so ljudje prepričani, da so svobodni in smejo početi karkoli hočejo, Cerkev pa, ki stoji na pragu dolge pokore in očiščevanja za lastne grehe, nima moči, da bi se postavila po robu taki diktaturi.
Medijska naklonjenost sedanji oblasti je tako popolna, da mnogi oblastniki trpijo za narcisoidnostjo. Vedno znova se soočam z dejstvom, da so res prepričani, da se okrog njihovega popka vrti ves svet ali pa vsaj Slovenija. Na poseben način iz te čudne druščine izstopa ministrica za notranje zadeve Kresalova. Ona vodi resor, ki je pri nas sila kočljiv, saj težko verjamemo, da se je policija v dveh desetletjih otresla tistega, kar je gojila več kot štiri. Komunistična policija je bila leva roka UDBE. Njena prva naloga je bila kontrolirati poštene, a drugače misleče državljane, jih zapirati in preganjati. V starih komunističnih časih je bil sovražnik oblasti vernik, ki je hodil k maši in Cerkev, ki ji je pripadal. Lahko bi rekli, da je bil sovražnik oblasti ljudstvo, na katerega se je tako rada sklicevala. Policija je zato v demokraciji morala na težko pot. Spremeniti mora svoje bistvo. Preganjati bi morala tatove, roparje in druge kriminalce. Kresalova vodi torej resor, ki mora raziskovati in preprečiti kriminal in nasilje, tudi z uporabo sile za kar si prisluži tudi naziv »represivni organ«. Včasih mora pravočasno spregovoriti pendrek, da ne bi prišlo do onečaščanja parlamenta s kamni in ognjem.
Dobra in verodostojna policija se ne ustavi ob velikaših in članih elite, ampak se trudi, da bi zakon veljal za vse enako. Ministrica pa je nonšalantno dala objaviti, da je namen nenehnega povezovanja z mnogimi žgočimi aferami z njenenim »življenjskim sopotnikom« (karkoli naj bi to že bilo), pravzaprav njena zamenjava. Draga gospa Kresal, res je. Ker ne marate oditi sami, ker vas mediji tako prizanesljivo obravnavajo in ker ste bolj “teflonasti” kakor sam teflon, poskuša opozicija na vse načine senzibilizirati vest ljudstva, da bi končno prišli do tega, kar bi bilo v manj bolnih demokracijah očitno. Da bi odstopili sami!
Zakaj?
Zato, ker se policija nenehoma srečuje z vašimi sorodniki in prijatelji v vseh mogočih aferah. Praktično ni afere v Sloveniji, kjer se ne bi pojavljal (vaš) znani odvetnik. Če se ne pojavi takoj, pa pride njegova prisotnost kmalu na plan. Ker temu človeku javno dajete naziv, ki ga enači z zakonskim možem, pomeni to, da se postavljate nad zakon ali pa si dajete ob podpori svojih vladnih sopotnikov privilegije, ki za vas razveljavljajo temeljno ustavno načelo o enakosti pred zakonom. Pa ne le človek, ki si ga je sama izbrala, temveč tudi drugi ožji in bližnji sorodniki so pogosto na straneh režimskih časopisov kot prvi akterji afer, ki pa jih policija nikoli ne pripelje do konca.
Samo najbolj naivni, nezainteresirani ali pa v popolni medijski blokadi živeči ljudje verjamejo, da je mogoče ob taki množici afer v katerih nastopajo vaši najbližji, biti nepristranski. Samo v Sloveniji in morda v Belorusiji je mogoče, da minister kljub vsemu ostaja na svojem mestu in se ga oklepa kot pijavka, ki še ni iz nje izpila vseh koristi.
Ker sta pri nas osnovna poštenost in logičnost popolnoma odpovedali, ker se v javnem življenju ravnamo po načelu prepotentnosti, zato še vedno pišemo o osebi, ki bi v medijsko pluralnem svetu že davno bila politična preteklost.
Sam se vedno znova prepričujem, da se svet ne vrti okoli mojega popka, vendar si isto dovoljujem tudi do vseh drugih ljudi, posebno do samovšečnih in z rokom trajanja opremljenim predstavnikov ljudstva.
Foto: Ministrstvo za notranje zadeve (foto: Daniel Novaković/STA)
