Bolj ko poslušam predsednico vlade Alenko Bratušek in o njenih enoletnih uspehih, bolj se mi zdi, da gospa misli, da vodi vlado ene izmed uspešnih držav EU. Kot da ne ve, da danes državljani, poleg njenih hvalospevov, dnevno beremo, poslušamo in podoživljamo politične in kriminalne zgodbe belih ovratnikov na eni strani in okradene ter ogoljufane državljanke in državljane na drugi. Predsednica vlade bi morala vedeti, da ni zgolj političarka pač pa je tudi voditeljica in usmerjevalka vseh svojih ministrov in s tem tudi odgovorna za vse dobre in slabe odločitve. Tudi na nivoju državne uprave. Posebno še takrat, ko storjene krivice ali nedoslednost državnih uslužbencev prizadenejo vse državljane.
Zato si brez njene hvale ustvarimo svojo sliko in zgodbo o uspešnosti oziroma, kaj nam pripravlja, daje ali jemlje sedanja oblast. Res je, da se v času enega leta ne da vsega postoriti. Toda to je tista Alenka, ki je iz opozicijskih klopi, zahtevala da v manj kot letu dni postori neka druga vlada vse to česar danes sama ne zmore. Je pa njena vlada potolkla rekord vseh do sedanjih vlad z najemanjem posojil. In se hvali o ugodni obrestni meri. Ja, spoštovana gospa predsednica vlade, ne glede na obrestne mere, je kredit še vedno dolg in ne darilo. Zelo neodgovorno do nas državljanov je, da sploh ne smemo vedeti zakaj in komu je ta kredit namenjen. Zaradi takega cinizma vladnih politikov se v javnosti vzbuja dvom o iskrenosti vašega početja. Vladna koalicija je v letu dni svojega dela porabila več časa z notranjimi nesoglasij, odstopi in iskanjem novih ministrov, kot pa z vodenjem. Tudi na tem področju je presegla vse rekorde preteklih vlad.
To so zgodbe zaradi katerih pada kredibilnost vlade in z njo države. Nižanje obrestnih mer za finančna posojila tujih držav je korenček, ki ima na koncu palico. Vlada bi morala zaradi vsakodnevnih milijonskih izgub v državnih bankah in zaradi netransparentnega zadolževanja ter kadrovanja na nižjih službenih mestih, ki imajo velik vpliv na izvrševanje zakonodaje, razmisliti o svojem odstopu. Biti predsednik vlade ne pomeni zgolj ponos in vzvišenost, pač pa trdo delo in služenje narodu, kateremu se ob prevzemu tako visokega položaja v družbi vsakokratni predsednik zaveže s prisego.
Da smo v tej državi zanjo in njeno delovanje vsi odgovorni se že nekaj časa kaže na delovnih mestih državnih služb, ki v veliki meri ne opravljajo svojega dela ali pa ga opravljajo z nepoznavanjem zakonodaje, oziroma, brez odgovornosti. Da je to res, smo priče, ne le v enem primeru, ob dolgoletnem (od leta 2006) popisovanju in ugotavljanju državnih in privatnih nepremičnin. Kako so popisovalci opravljali svojo nalogo vemo vsi, ki te premičnine imamo. Da je temu tako, se lahko zahvalimo naši preteklosti, življenju v komunizmu, ko je prevladovalo geslo “vse je naše”.
Številni so se lastili tujih nepremičnih, brez pomislekov, da ni njihovo in celo gradili na tuji zemlji. Neurejen kataster nepremičnim pomeni neobvladovanje dejanskega stanja v državi. Tega pa ne more popraviti nobeno finančno sredstvo, pač pa le pošteno delo državnih uslužbencev in lastnikov premoženja. Zato bomo morali z roko v roki rešiti težave, ki nam jih je zapustil, za nekatere še vedno opevani sistem »vse je naše«.
