Mineva leto dni, odkar je na čelu katoliške Cerkve papež Frančišek. Kako je v tem času uresničeval svoj program, ki ga je po izvolitvi strnil v besede »Kako bi si želel Cerkev, ki je revna in je za uboge!«, ter kakšni so učinki njegovega delovanja?
Revni pastir ali zgled bolj vleče kot besede
Frančišek je svoj program začel uresničevati pri liku papeža. Sam sebe sploh ne imenuje papež, ampak se pod uradnimi vatikanskimi dokumenti podpiše preprosto le Frančišek. Kvečjemu je sam sebe poimenoval škof, ki je najprej poklican, da vodi Cerkev v Rimu. V intervjuju pa je na vprašanje, kdo je Jorge Mario Bergoglio, odgovoril, da je predvsem grešnik. Frančiškova ponižnost in uboštvo se kaže še v drugih zunanjih znakih, kot npr. pri izbiri insignij, obleke, nastanitve, prevoznih sredstev ter liturgičnih oblačil in opreme.
Nadalje lahko med znamenja Frančiškovega uboštva in ponižnosti štejemo njegovo stališče, da kot papež ne more dati odgovorov na vsa vprašanja, ter njegovo držo, da pri odločanju išče, posluša in skuša razumeti mnenja drugih. Že samo ustanovitev sveta osmih kardinalov iz različnih celin, ki mu pomaga pri vodenju vesoljne Cerkve, je utemeljil s tem, da je na ta način hotel uresničiti želje in pričakovanja, ki jih je slišal na posvetovanjih kardinalov pred zadnjim konklavom, torej še preden je bil sploh izvoljen za papeža. Drug primer te njegove lastnosti je, da je v pripravi na škofovsko sinodo o družini letos in prihodnje leto spodbudil izvedbo največje ankete v zgodovini, saj so verniki po vsem svetu dobili vprašalnik iz Vatikana in odgovori nanj bodo škofom pomagali pri odločanju na sinodi. Dober vodja predvsem zna dobro poslušati. Za katoliškega duhovnega vodjo pa je ključnega pomena, da zna dobro poslušati Boga. Frančišek to zlasti uresničuje v redni molitvi pred Najsvetejšim, s čimer začne svoj dan.
Frančišek tudi ne išče svoje slave, ampak želi pozornost usmeriti na Jezusa in uboge ljudi. To kaže s tem, ko npr. obiskuje begunce in zapornike in na avdiencah v Vatikanu posebno pozornost nameni bolnikom in invalidom.
Revna Cerkev
Cerkve ni brez Kristusa in Kristusa ni brez križa. Po mnenju Frančiška se uboga Cerkev kaže predvsem v tem, da sledi križanemu in vstalemu Jezusu. Zunanji posvetni blišč in moč nista skladna s to predstavo. Frančišek to odstranjuje tako, da postopoma odpravlja dvorno podobo Vatikana in pretirani vatikanski centralizem. V svojem doslej najobsežnejšem programskem dokumentu, tj. apostolska spodbuda Veselje evangelija, se je zavzel za »spreobrnitev papeštva« in za »zdravo ›decentralizacijo‹« vesoljne Cerkve. Krajevnim Cerkvam oz. škofijam in škofom hoče dati več pristojnosti in odgovornosti. S tega vidika postane lik slehernega škofa še pomembnejši. Frančišek je zato poudaril, da mora škof »biti pričevalec Vstalega, človek potrpežljivosti in molitve, pastir, ki je blizu svoji čredi«.
Frančišek Cerkev spodbuja k večjemu uboštvu tudi tako, da pripadnike poziva k temu, da odprejo vrata cerkvenih zgradb, da zapustijo »varna« območja in evangelij ponesejo ljudem, ki so lačni upanja in veselja. Še posebej se zavzema, da se katoličani posvetimo najšibkejšim – brezdomcem, zasvojencem, beguncem ter osamljenim in zapuščenim starim ljudem. Največja moč Cerkve je v veselem sporočilu, da je Bog zaradi ljubezni in usmiljenja do človeka postal eden izmed nas v osebi Jezusa in da je za odrešenje vsakega izmed nas trpel in umrl ter vstal od mrtvih.
Cerkev v Sloveniji je na nek način »laboratorij« za prenovo krajevne Cerkve po Frančiškovih spodbudah. Po zlomu posvetnega blišča in moči v obliki finančnega in gospodarskega poloma ter odstopa obeh nadškofov je že tako nizko zaupanje v Cerkev in duhovščino na najnižji točki do sedaj. Po raziskavi Politbarometer se je pred nekaj leti še vrtelo okoli 20 odstotkov, novembra lani pa je zdrsnilo pod 10 odstotkov. Kljub temu ne gre prezreti, da je tako kot drugod po svetu, Petrov naslednik zaradi svojega delovanja tudi v Sloveniji požel veliko simpatij in naklonjenosti, tudi s strani nekatoličanov in nevernih ljudi. Iz nekaterih delov sveta poročajo, da se je poleg tega povečalo število vernikov pri bogoslužju in pri spovedi. Pričakujemo lahko, da se bo z imenovanjem novih nadškofov v Ljubljani in Mariboru po Frančiškovem zgledu prenova Cerkve in zaupanje vanjo oktepilo tudi v Sloveniji.
Foto: http://education-for-solidarity.blogspot.com
