Različni vatli tožilstva pri dr. Kendi in dr. Strehovcu

34
2610
P. Tadej Strehovec OFM, tajnik Slovenske škofovske konference. Foto: Radio Vatikan
P. Tadej Strehovec OFM, tajnik Slovenske škofovske konference. Foto: Radio Vatikan

»Mnogo dobrega smo opustili in slabega storili« ob rojstvu Republike Slovenije, ker v pravosodju nismo opravili prepotrebnega reza med totalitarnim in demokratičnim sodstvom. Državljani namreč še kako čutimo, da je enakost pred zakonom v naši državi le na papirju. Povsem nemočni smo se sprijaznili s stanjem, kakršno je. Le v anketah je še moč zaznati nezadovoljstvo in nezaupanje v pravosodje.

Ne bom obravnaval ne ‘patrije’ ne ‘farmacevtke’, tudi ne Noviča in ne Tošića, prav tako ne omenjam številnih drugih odmevnih zadev na tožilstvih in sodiščih. Obtožnice in obsodbe v omenjenih zadevah so tako rekoč medijsko prežvečene. Nanje nimam kaj dodati, ker premalo vem in imam zelo pičlo pravno znanje. Pozornost bom namenil le nekdanjemu strokovnemu direktorju Pediatrične klinike dr. Rajku Kendi in tajniku Slovenske škofovske konference ter direktorju Zavoda za družino in kulturo življenja dr. Tadeju Strehovcu. Pravzaprav ne njima, ampak otročičem, tako pravkar rojenim in bolnim kot tudi nikoli rojenim. Pozornost pa seveda gre tudi državnemu tožilstvu in tudi Cerkvi.

Smrti na Pediatrični kliniki

Nekdanji strokovni direktor Pediatrične klinike Rajko Kenda je bil ključni del problema. Kljub osupljivi politični podpori ali prav zaradi nje, kot tak ne bi mogel in ne bi smel reševati zavoženega in hirajočega programa srčne kirurgije v otroški bolnišnici. Kje je bila in je še zdaj odgovornost za smrti nebogljenih, hudo bolnih otrok? Kje je bilo tožilstvo, ko so že vrabci čivkali o vrsti usodnih napak, ki so bile vzrok za smrti? Gledalo je proč. Ukvarjalo se je s zanje pomembnejšimi zadevami, kot so (ne)pojasnjene smrti otrok. Bolj natančno povedano, tožilstvo se je raje ukvarjalo z vsemi tistimi pomembnejšimi zadevami, ki jih ni moglo ali smelo pripeljati niti do pravnomočnih obtožnic.

Smrti v Leonišču

Nasprotno pa je tožilstvo na predlog levičarskih organizacij v pisanju patra dr. Tadeja Strehovca (TUKAJ) našlo hudo kaznivo dejanje in mu zanj zagrozilo z enoletno zaporno kaznijo. »Hudodelec« g. Strehovec si je namreč na spletu drznil oporekati splavu in med drugim (nezaslišano!) poimensko navedel osebe, ki so najzaslužnejše za to, da starši lahko zlorabljajo 55. člen ustave. Kot je splošno znano, ta člen govori o »svobodnem odločanju o rojstvu otrok« in ne o ne-rojstvu otrok, kar splav pravzaprav je.

Čudni časi, čudna država! Tožilstvo se ne ukvarja z okoliščinami smrti otrok na Pediatrični kliniki, ki imajo imena in priimke (in neizpodbitno pravno subjektiviteto). Pomembneje se mu zdi, da se jadrno odzove na dozdevni sovražni govor patra Strehovca, na njegovo hudodelstvo, ki, kot se da razumeti, ogroža temelje naše družbene ureditve. Indoktrinirani tožilci nikakor nočejo razumeti namena članka, v katerem je obtoženec predvsem zagovarjal pravice nerojenih otrok. Patru dr. Tadeju Strehovcu oporekajo pravico do svobode govora v (resnici na ljubo) zelo obrobnem mediju.

Trenutno dogajanje v Sloveniji kaže vztrajno težnjo k totalitarizmu. Veliki brat nas gleda, posluša, voh(lj)a na vsakem koraku in seveda tudi v medijih – od javne TV Slovenija do zasebnega spletnega portala 24kul.si. Indeksa tabu tem sicer nimamo, vendar jih varuhi prave resnice z izostrenim občutkom za dobrobit državljank in državljanov določajo po potrebi. Tako sta trenutno v ospredju nedotakljivost tako imenovanih vrednot NOB in kakršnokoli oporekanje pravici do splava. Ne samo preziranje, posmeh in resnični sovražni govor, še celo pravnomočna obtožnica je posledica razmišljanja in pisanja o splavu kot kršenju človekove pravice nerojenega otroka.

Cagavost Cerkve

Strinjam se s člankom v Demokraciji in se sprašujem, kam se je skrila Slovenska škofovska konferenca. Zakaj molči, zakaj je zagatni položaj njenega tajnika, kot se zdi, ne zanima in ga prepušča osamljenega pred sodnim mlinom? So škofje pozabili na svoje pridige, v katerih so na letošnji veliki šmaren (kot že tolikokrat pred tem) bili plat zvona o izumiranju Slovencev in odločno obsojali splav? Od kdaj je postalo vprašanje splava povsem zasebno sitnarjenje patra Strehovca? Je levica z Levico tako močna, da se Katoliška Cerkev boji skorajšnje revizije denacionalizacije? K izgovorom, da je Cerkev hkrati sveta in grešna, kar pogosto slišimo, lahko dodamo, da je tudi lahkomiselna in brezbrižna. Bomo po končanem molku cerkvenega vodstva ob trkanju na prsi slišali samo: »Žal nam je, zelo nam je žal!«, ali vendarle še kaj več. Potrebno bi bilo veliko več in to takoj, prosim lepo.

34 KOMENTARJI

  1. Odlično, gospod Tomelj. Podpišem do zadnje črke.
    Priznam, da sem šele zdaj ob povezavi prebral apel gospoda Strehovca in seznam podpisnikov ter reakcijo nekega Zorana Srdića Janežiča. Če bi tedaj vedel za to in bi bilo pisanje v obliki peticije, bi jo nemudoma podpisal. V celoti se strinjam s pisanjem g. Strehovca.
    Najprej pa glede protesta Zorana Srdića Janežiča. Dal je podpis na javni dokument, zato ima javnost vso pravico, da zanj zve in ga javno obravnava. Pika! Njegovo razumevanje slovenske ustave je popolnoma zmotno. Ustavna pravica do svobodnega rojevanja otrok je natančno to, kar v njej nedvoumno (!) piše – rojevanje, pa naj ustavno sodišče razlaga, kolikor hoče, saj v konkretnem primeru sploh ni bilo pristojno, saj ne gre za sporno razumevanje ali tolmačenje povsem jasne ustavne dikcije.
    Da pa še tožilstvo vidi v apelu znake kaznivega dejanja, zame ni samo pravosodni spodrsljaj, zloraba prava, goli ideološki aktivizem v službi dnevne režimske politike – je čisti kretenizem!
    Dokaz več, da nam še vedno vlada banditizem!

  2. Cagavost našega škofovja je že uzakonjena. To se dogaja že desetletja, morda že od smrti nadškofa Vovka. Ni jim mar za duhovnike v stiski. Pošljejo jim skriven listek v žemlji: žrtvuj se za Cerkev, bomo molili zate. Ali pa še to ne. Enako je z narodom, Božjim naukom in tudi volitvami. Zdaj bi radi imeli bolj normalno vlado od teh skrajnih levičarjev, a se k temu niso potrudili, ko je bil čas za to. Ne vemo, zakaj je ta generacija škofov zadnja desetletja tako brezvoljna? Če nimajo moči, je to znak življenja v grehu.

    • Če škofje niso tako enoumni, kot večina skrajno desnih, še ne pomeni, da so cagavi.
      Dovolj odločni in konkretni so, ampak znajo uporabljati jezik in ne govorijo vedno ob vsaki zadevi o vsem za naprej in za nazaj. Današnji škofje niso več generacija Rodeta.
      O splavu so že dovolj povedali in o tem vedno odgovorno govorijo.

  3. Če škofje niso tako enoumni, kot večina skrajno desnih, še ne pomeni, da so cagavi.
    Dovolj odločni in konkretni so, ampak znajo uporabljati jezik in ne govorijo vedno ob vsaki zadevi o vsem za naprej in za nazaj. Današnji škofje niso več generacija Rodeta.
    O splavu so že dovolj povedali in o tem vedno odgovorno govorijo.

  4. Silvo, seveda so škofje sposobno diplomatski na raznih paketih, a prosim dojemi bistvo: ne poskrbijo za duhovnike v stiski! NE POSKRBIJO. Zdajšnji so malo boljši, prejšnja garnitura sicer odličnih, npr. filozofov ipd, pa je bila še bolj hladna. To so duhovniki tudi javno povedali, ko je bilo vsega preveč.

    Skupaj s težavami papeža, je diagnoza jasna – Sveti Duh nima pogojev tukaj, ker on prihaja, ko se od veselja slavi Kristus. Ne pa koran in muslimanske noge. Jezus je stopala umival svojim učencem, ki so gledali živega Boga, torej svetniškim osebam. Kdor pa umiva noge tistemu, ki zatira evangelij, ima delež z njim. Zato bomo lahko opazovali nadaljnji propad Cerkve, a Bog vedno pošlje kakšno rešitev, ko je najhujše, v času sprevrženih papežev je poslal največje svetnike. Nekaj malega dobrega se bo torej vseeno ohranilo. A to ne bo več Cerkev, kot je danes.

  5. To dogajanje ni nič presenetljivega. Država počasi in vztrajno drsi v fašistični totalitarizem. Najprej je treba ukiniti svobodo govora. Sledi kazen ne samo za “napačno” mišljenje, temveč tudi za objavo dejstev itd.

    Lepa prihodnost se nam obeta.

    • In kdo je temu kriv? Ubogi katoliki, ki nas je menda 70%, na volitvah pa volimo v glavnem leve fašiste. Tako je že od II. svetovne vojne. Bimboti na kvadrat, zdaj pa pod križ jokat, nekaj se bomo že naučili, a prepozno.

  6. Katolikom ni težko oprati glave zato, tine, ker moramo težiti k temu, da smo kot otroci, kajti le takšnih čistih duš je nebeško kraljestvo. Moramo pač zaupati. In računamo, da nam bo Bog to poplačal, četudi vmes pademo v roke lažnivim učiteljem. Pa še po naravi smo neumni.

    In tako se potem tudi zgodi, tistim, ki so neumni, a potrpežljivi v veri, kajti po naši veri se nam godi.

    • ???
      Reciva raje, da je lahko katolika enkrat prevarati, ker zaupa. Drugič pa je že težje, ker ve, da zaupanja nisi vreden. Tretjič? Če ti pa še tretjič zaupa in je še tretjič prevaran, se je pa zapisal Zlu.

      »Glejte, pošiljam vas kakor ovce med volkove. Bodite torej preudarni kakor kače in nepokvarjeni kakor golobje. (Mt 10,16)

    • Biti kot otrok, pomeni biti nepokvarjen kot otrok. To pa ne pomeni ne biti zmožen razumevanja sveta, kakršen je, in misliti s svojo glavo.

  7. Neke primerjave s dr. Kendo so mi nekako neumestne. Tudi poziv, da bi se škofi angažirali okoli Strehovca, je strljanje mimo. Ne morejo se. Če se je tožilstvo tako spravilo na Strehovca, bo moral Strehovec sam, z odvetniki zmagati v tej zadevi. Težko je to. Krivica vse prepogosto prevlada. Vendar se ne moremo nad to spraviti kar institucionalno. Vsak se zase bori za pravico in resnico. Upam, da je gospod Strehovec dovolj pameten. Sicer pa javna sramota vsekakor drži. Toda sramota v Sloveniji že dolgo nima nobenega pomena.

    • Vsak, ki ni sodnik, tožilec v procesu oziroma podobno, ima pravico komentirati proces. Celo željen je tak pogovor, saj dviguje pravno kulturo. Željen seveda v krogih, ki želijo napredek družbi, ki imajo javno dobro za pomembno vrednoto.

      Škof pa ni vsakdo, beseda škofa ima veliko težo. Seveda, če je pravi škof in ne nekdo, ki se gre ekonomijo oziroma veseljačenje z ženskami.

    • Zakaj ne bi smeli. Treba je zagnati vik in krik in internacionalizirati ta lov na čarovnice in montirane procese.

      • To bi morali početi mi. Toda v Sloveniji se raje gleda v tla, ko se drugemu godi krivica. Ali pa se s takimi neumestnimi primerjavami vse samo razvodeni.

    • Vsak sam se bori za pravico in resnico, če imamo opravka z nekontaminiranim pravosodjem. Kar naše pravosodje dokazano ni. Ko je proces ideološko obarvan, dejstva niso pomembna, sposobnost odvetnikov ni pomembna. Za to imamo dovolj vsem znanih dokazov, zato jih ni treba navajati. Sodba je vnaprej določena.

      V takem primeru je zelo pomemben glas opozorila, ki gre v svet. Zato bi bil dobrodošel glas KC in njenih škofov. Njihova dolžnost je, boriti se proti krivicam. Toda kaže, da so oni dober primer Cankarjevih hlapcev, za hlapce rojenih. Ali pa ima Udba še vedno glavno besedo v njihovih vrstah. Sicer se pa še vedno lahko odzovejo in nas demantirajo.

      • Vedno se vsak sam bori za pravico. Vendar ko so stvari očitne, drugi ne morejo gledati v tla. Čisto slovensko je, zajebali so mene, naj zdaj še njega.
        Škofje ne morejo nastopiti proti institucijam. Kakorkoli obrneš. To je naše delo.

  8. AlFe in tine: pozabljata na NEUMNOST človeka, Slovenca, katolika (pa je s protestanti in pravoslavci pri nas enako, saj so trden volivec levice). Malo bolj razširjena razlaga:

    kristjan mora stremeti k čistemu srcu, in zato tudi zaupati. Ker pa mu ni vedno dana milost zdrave pameti, mu ostane – kaj? Ostane mu še vera. Ker pri veri pa je tako, da ko damo na tehtnico neumnost in vero, se nam vedno dogaja po naših prepričanjih, veri torej. In če je ta vera trdna in potrpežljiva, se duša reši, kljub neumnosti.

    S pametjo pa je takole. Tine piše “To pa ne pomeni ne biti zmožen razumevanja sveta, kakršen je, in misliti s svojo glavo.” Kakšen je svet je povsem odvisno od našega zavedanja tega sveta in sebe v njem. Vsakdo ga malo drugače zaznava. Zato se razumevanja sveta spreminja z razvojem tvoje zavesti. Na koncu človek pride do Božjega nauka.

    Misliti s svojo glavo pa je eden glavnih vzrokov naše neumnosti. Kajti najprej je potrebno iti v uk k pametnim, k svetnikom npr. in šele potem, ko se česa naučiš in postaneš samostojen, lahko razmišljaš s svojo glavo. A takrat moraš razmišljati podobno kot svetniki. Torej ni le tvoja glava. Naša današnja Cerkev tega osnovnega šolanja ni zmogla, zato smo kjer smo. V mraku.

      • Seveda tine, del krivde je tudi tu, kajti Gospod ni zapovedal pasivnosti in zijanja v nebo, ampak BOJ: Sodniki 6,12 Potem pa pomaga še on. Sicer NE.

        Krivda je v posvetnosti razlag nauka. Od tu potem primanjkuje zdrave pameti, sledi opranost možganov. Posledično se ne borijo za svojo ovco v stiski. »Kdo izmed vas, ki ima sto ovac, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde?«

        Pri nas pa je obratno: ko kdo opozori na greh, ga 99 klerikov še dodatno po glavi namlati. In ko je eden pravični v zaporu, jih 99 umolkne. Taka vera cerkve prazni. In taka Cerkev postane žrtev zlega.

  9. Avtor obtožuje škofe, da ne zaščitijo Strehovca. Zato sprašujem avtorja, kaj bi lahko storili, pa niso storili.
    Menim, da stvari niso preproste, kajti škofje lahko še tako vpijejo proti splavu, pa najbrž ne bodo nič dosegli. Ljudje se jim bodo v najboljšem primeru smejali. V najslabšem jih bodo poslali na hladno.
    Kaj potem lahko človek sploh naredi? Mislim, da je skrajno nujno, kar so storili člani zavoda Božji otroci, ko so molili npr. na Šlajmerjevi.

    • Saj vpijejo proti splavu. In še proti čem bi lahko. Mnogo neumne in neizvedljive zakonodaje imamo (razen s totalno oblastjo), da bi lahko stalno govorili…. Ne morejo pa se potegovati za nekoga osebno, zato ker je njihov. Še posebej zato ne.

    • “Ljudje se jim bodo v najboljšem primeru smejali.”

      Ja, seveda, to je to! Izgubili bi ugled pri ljudeh, kajne?

  10. Martin je napisal popolnoma luzersko varianto katolicizma: kaj pa naj škofki storijo, ko so pa taki revčki brez moralne moči?

    Pozabljate na Svetega Duha. Sveti Duh je sila, seveda pa ga ni s tistimi, ki ne slavijo Jezusa in se ne veselijo križa, ki je znak ljubezni. Če škofje živijo svojo povprečnost, seveda nimajo niti karizme niti morale niti moči niti poguma, da bi kaj konkretnega storili. Gredo v jazbine in čakajo, da jaga mine. Kdor ostane zunaj, pa je pokončan.

    Luzerji smo slovenski katoliki, luzerji, ker smo se dali napitati z posvetnimi razlagami Božjega nauka. Ko pa so enake marksističnim. In ker nam ni mar za tiste naše škofe iz preteklosti, ki so znali kaj storiti za narod in svoje, kljub veliko hujšim pogojem. Bili so svetniški, naši pa so zvezani, objokani, prestrašeni, diplomatski, preračunljivi, umaknjeni, sesuti in čudni. Bog jim pomagaj.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite