Ko se zdi, da ni poti

4
Foto: R. Bidere-

Mnogi slovenski mučenci, ki so končali v povojnih pobojih, so umirali svetniško, v posvečujoči milosti. Njim začnimo moliti, da bi preko njih sprostili duhovno moč milosti za našo domovino.

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je najprej čas za globok poklon vsem trpečim, ki jih je neposredno zadelo zlo revolucionarnega terorja na naši tleh. Hkrati je čas za premislek o posledicah naše zgodovinske tragedije, o fizični, moralni in psihični razkrojenosti slovenskega naroda. Z vidikov, ki jih zasleduje pobuda Vseposvojitev, se na kratko ustavimo pri strategijah, s katerimi skušamo odpravljati nastalo škodo.

»Če bi imel osem ur, da podrem drevo, bi kar nekaj ur porabil za to, da nabrusim sekiro,« je zapisal Abraham Lincoln in posvaril, naj se nikar ne lotevamo drvarjenja, če se nam preveč mudi, da bi nabrusili sekiro. Naše premalo nabrušene “sekire” se skrivajo v krščanski orodjarni. Tam ležijo orodja kot so usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost … (Kol 3, 12) Odkrijemo molitev kot univerzalni WD40. Najdemo zakladnico ključev za vprašanja o smislu življenja in trpljenja, o vrednotah, odgovornosti, skupnosti, povezanosti. Z uporabo teh orodij verjetno pridemo do tega, da smrt nima zadnje besede in da je naša ključna naloga, da zrastemo v ljubezni.

Mnogi umirali svetniško, v posvečujoči milosti

Foto: R. Bider

Varuhi spomina brskamo po tej zapuščeni krščanski zakladnici. Kristina Lovšin Salmič takole predstavlja svojo vizijo:

»Našo ljubo domovino čutim kot v neki “črni luknji”, kot duhovno bolno “osebo”. Po drugi strani pa imamo v Sloveniji na razpolago veliko, še skrito oz. “nemobilizirano” zdravilno duhovno moč. Po podatkih iz literature, npr. knjige Ušli so smrti, so se mnogi slovenski mučenci, ki so končali v povojnih pobojih, dneve ali ure “pripravljali” na smrt z molitvijo, spovedovanjem, …, mnogi so v zadnjih trenutkih klicali kot sv. Štefan “Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo”, torej so mnogi umirali svetniško, v posvečujoči milosti.«

Menim, da bi k tej MNOŽICI svetnikov morali tudi mi MNOŽIČNO začeti moliti, da bi preko njih sprostili duhovno moč milosti za našo domovino. Verjetno bi jih morali najprej priznati kot svetnike po uradni poti. Verjetno bi tudi morali najprej moliti za naše cerkvene voditelje (škofe, duhovnike …), da bi prepoznali njihovo žrtev in tudi potrebo te mogočne molitve …, da bi potem lahko uradno postali slovenski svetniški mučenci.

Tudi g. Franc Dejak – eden rešencev iz Kočevskega Roga pravi:

»Vedno, ko molim v potrebi k svojim sotrpinom, sem uslišan.«

Sama ne vidim druge rešitve za našo domovino. Ta žrtev mora biti obelodanjena, spoštovana, moč te žrtve za naš hud slovenski duhovni boj se nam sama ponuja …

4 KOMENTARJI

  1. K lepemu in doživetemu razmišljanju se pridružujem z pesmijo Teharskega zapornika, ki je po duhu ljubezni bil odpuščen in ostal živ in takole moli !
    Teharska legija«, ki jo je napisal g. Ciril Turk :

    Otožno pesem gozd šumi, V globini legija leži Pred šumom gozda Kajn beži,
    jezero mirno valovi, in čaka na vstajenja dni. Jezera val mu vest kali,
    nebo pa toži svojo bol, Zdaj kliče narod naš: Postoj, nebesne luči se boji,
    ki skrivata jo breg in dol. Ozri se name pod seboj! Ga Abelova kri teži.

    Naj pesem gozda le šumi, Tedaj se legija zbudi,
    Naj val jezera se solzi, vstajenja dan ji zažari.
    Nebo naj kliče tisti dan, In mir se vrne na zemljo,
    Ko Kajn priznal bo greh skesan. Ker vsi podamo si roko.

  2. Popravljam slabo kopijo in prilagam:Teharska legija«, ki jo je napisal g. Ciril Turk :

    Otožno pesem gozd šumi,
    Jezera val mu vest kali,
    nebo pa toži svojo bol,
    ki skrivata jo breg in dol.

    V globini legija leži
    in čaka na vstajenja dni.
    Zdaj kliče narod naš: Postoj,
    Ozri se name pod seboj!

    Pred šumom gozda Kajn beži,
    Jezera val mu vest kali,
    Nebesne luči se boji,
    Ga Abelova kri teži

    Naj pesem gozda le šumi,
    naj val jezera se solzi,
    Nebo naj kliče tisti dan,
    Ko Kajn priznal bo greh skesan.

    Tedaj se legija zbudi,
    vstajenja dan ji zažari.
    In mir se vrne na zemljo,
    Ker vsi podamo si roko.

  3. K tekstu prilagam zapeto pesem, ki ob spominu na žrtve totalitarizmov ima svoj smisel in bi bila lahko himna.

    Oktet_Deseti_brat-Teharska_legija

Comments are closed.