V javnosti se pojavljajo očitki, da si glede na novo vlado in javnomnenjske raziskave, ki kažejo, da referendum o družinskem zakoniku ne bi uspel, tega pobudniki ne želijo več.
Civilni iniciativi za družino in pravice otrok naj bi zato v ponedeljek na pomoč priskočilo društvo Družinska pobuda s ponudbo za iskanje kompromisa glede sicer že kompromisne rešitve, s katero je bil družinski zakonik junija lani sprejet v državnem zboru. Ali je omenjeno torej le manever v to smer?
O tovrstnih namigovanjih smo za komentar prosili predsednika Liberalne akademije dr. Darka Štrajna in predsednika Družinske pobude Tomaža Meršeta.
Dr. Darko Štrajn:
Vse skupaj kaže, da je Družinska pobuda v nekem smislu “nečista”, ne gre ji namreč le za vprašanje, ki ga načelno odpira, ampak je očitno, da je bilo njeno delovanje v komunikaciji s siceršnjimi političnimi dogajanji.
Prav tako je jasno, da je ta pobuda za referendum nastala na tistem referendumskem valu, ki ga je podpirala takratna opozicija. Zdaj so seveda v dilemi, saj so se razmere spremenile, in sicer po eni strani v za njih ugodne, po drugi pa ne ravno. V zadnje zagotovo spada omenjeni referendum, ki bi se zgodil na samem začetku mandatnega obdobja nove vlade, sprožili bi ga njeni privrženci, in sicer v obdobju, ko poudarjajo potrebnost varčevanja. To bi se dojelo kot hipokrizijo.
Prav tako je pomembno, da se je v vsem tem času, odkar je bil vložen predlog družinskega zakonika, v javnem mnenju zgodilo veliko pomembnih stvari, zlasti po tem, ko je ustavno sodišče sprejelo nekoliko “eksotično” odločitev. Javnomnenjske raziskave namreč kažejo, da so ljudje o tej problematiki začeli malo globlje razmišljati in posledično prišli do drugačnih sklepov kot na primer še pred letom.
Tomaž Merše:
Znano je, da nova koalicija glede družinskega zakonika ni enotna in naj tovrstnih tem ne bi odpirala. Zavezujoč dogovor bi bilo treba skleniti do 10. 2., do takrat pa vlade sploh še ne bo.
Naš namen je bil, da bi se ob tako temeljnem zakonu, kot je družinski zakonik, po možnosti izognili delitvam, ki jih povzroča trenutna različica, z iskanjem za vse sprejemljivega kompromisa, ki bi presegal meje nove koalicije.
Računali smo na iskrenost izjav zagovornikov zakonika o nedopustnosti tega referenduma in na to, da bodo z veseljem sprejeli predlog za iskanje skupne rešitve. A zavračajo že pogovor o tem in celo pozivajo na referendum.
Ankete nekaj povedo, a tudi leta 2001 so referendumu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo napovedovale precej slabši izid. Razlike niso visoke, kar nekaj je neopredeljenih, in nastale so v času močne medijske kampanje zagovornikov zakonika.
V sprejetem zakoniku je edini kompromis le v različnem poimenovanju zakonske zveze in istospolnih skupnosti. Vse drugo je zapisano tako, da bo le ovinek do splošne možnosti posvojitev otrok istospolnih parov. Šestdeseti člen omogoča podlago za uzakonitev umetne oploditve lezbijk in celo nadomestnega materinstva za geje, kar je pravzaprav kupovanje otrok.
Vir: Siol
