MMCRtvslo: Najvplivnejši tviteraš je papež

Na Twitterju sodeluje kar tri četrtine vseh svetovnih političnih voditeljev, ugotavlja raziskava Twitplomacy. Politična elita še nikoli ni bila tako blizu sporočilom državljanov.

Nekoč davno tega so politični veljaki z državljani in med seboj komunicirali na znane in preizkušene načine. Poverilna pisma, diplomatski poslaniki, osebna srečanja za elito, časopisni članki in televizijski nagovori za običajno srenjo. Vplivnež je državljanom predvsem povedal, neprimerno manj pa z njimi govoril.

Svetovni splet in z njimi družbena omrežja pa spreminjajo tudi to sfero. Kot ugotavlja obširna raziskava udejanjanja političnih vodij na Twitterju, Twitplomacy, je Twitter postal “nov kanal za komuniciranje svetovnih vodij tako med seboj kot s hitro rastočim občinstvom”.

Raziskovalci so se zakopali v tvite in analizirali številne vidike, ki zajemajo golo število tvitov, število t. i. “retvitov”, odzivnost na sporočila ljudi, (ne)osebno pisanje in številne druge kazalnike obnašanja voditeljev.

Pod drobnogled so vzeli tudi Slovenijo. Posebej so omenili predsednika države Boruta Pahorja. Na Twitterju ni posebej klepetal, nedvomno pa zelo dobro uporablja možnost objave slik. Slovenci imajo celo možnost videti svojega predsednika, “kako čisti kravji hlev in si maže roke s pripravo domačega kruha na kmetiji”, so izpostavili. Pahor na Twitterju največkrat odgovarja sam sebi, omeni pa smučarko Tino Maze.

Raziskava je tudi svojevrsten dokaz, kako veliko lahko prek spleta pridobljeni podatki povedo o življenju osebe. Tudi kdaj spi in kdaj v dnevu je najbolj dejavna. Borut Pahor (ali vsaj ekipa, ki zanj tvita) začne z delom nekje ob šesti zjutraj, od 10. do 16. ure ustvari največ vsebine in se poslovi opolnoči. V povprečju. Znane so tudi naprave, prek katerih piarovci razpošiljajo besedo v svet.

Slovenska vlada denimo največ tvita neposredno s Twitterjeve spletne strani, sledi pa naprava BlackBerry. Do vladnega računa so raziskovalci sicer kritični, da je “precej formalen” in “zgolj prenaša vladne novice”.

Tako vlada, predsednik države kot zunanje ministrstvo očitno niso preveč odmevni med tujimi voditelji (ki jim sledijo na Twitterju), saj se jih vse skupaj da prešteti na prste ene roke.

Če ste radovedni: podatki za vsako državo posebej (in voditelja) so na voljo na tej povezavi.

Bolj kot suhoparne podrobnosti je zanimiva najširša mogoča slika.

Kdo izmed svetovnih voditeljev ima največ sledilcev?

Največ uporabnikov sledi predsedniku ZDA, Baracku Obami, ki je sicer eden vodilnih, kar se tiče premišljeno načrtovane uporabe družbenih omrežij v politiki in volilnih kampanjah. Ima več kot 33 milijonov sledilcev (vsi podatki v raziskavi se nanašajo na 1. julij 2013) in je tudi v skupnem številu četrta najbolj sledena oseba na svetu. Tik pred njim je Lady Gaga.

Takoj za njim je papež Frančišek, ki ima (z vsemi svojimi sedmimi računi) 7 milijonov sledilcev. Zanimivo je, da sta za njim voditelja države, ki do spletnih omrežij (in neodvisnih medijev na splošno) nastopa izjemno sovražno – Turčije. Predsednik države Abdullah Gül in premier Recep Tayyip Erdoğan imata 3,4 milijona sledilcev. Ravno zadnji je pravkar prejel “nagrado” spletni negativec leta, ki jo podeljuje angleško združenje internetnih ponudnikov. Družbena omrežja je namreč označil za grožnjo družbi in nadlogo, kjer se širijo laži. Turčija poleg tega intenzivno preganja “neprimerne” objave in jih pogosto kaznuje z zaporom.

Celotno občinstvo vseh tviteraških svetovnih voditeljev sicer znaša malo več kot 100 milijonov ljudi.

Več: rtvslo.si